Prispevki

Jernej Pikalo - kolumna

Komentar dr. Jerneja Pikala: Modernizacija šolstva in vprašanje prenove vsebin različnih izobraževalnih programov

Izobraževalni sistem v Sloveniji je eden najpomembnejših družbenih podsistemov. Je tudi eden od najstabilnejših, saj smo ga v Sloveniji kljub krizam, težnjam po njegovi privatizaciji, pritiskom po nižanju standardov in (pre)pogostem zakonskem mrcvarjenju in preobremenjevanju z nepotrebnimi pravili, rokohitrskimi spremembami in preobsežno regulacijo, uspeli obdržati na zavidljivo visoki ravni. Vsak dan mu zaupa velika množica staršev, da so naši otroci v dobrih in strokovnih rokah, saj zagotavlja varno in spodbudno okolje za razvoj, od vrtca do univerze. Slovenski izobraževalni sistem danes po mnogih kazalcih spada med petnajst najboljših izobraževalnih sistemov na svetu, kar je izjemno v družbi nekaj manj kot dvesto držav sveta.

A zadovoljiti se s sedanjim stanjem bi bilo kratkovidno. V naravi izobraževalnega sistema je, da ga je potrebno stalno izboljševati in nadgrajevati ter prilagajati na prihodnje izzive. Pogledati moramo 20-30 let v prihodnost, predvideti glavne smeri razvoja, predvsem pa analizirati sedanje slabosti, ki bi jih bilo v bodoče potrebno popraviti ali nadgraditi. Izobraževalni sistem, tako kot mnogi drugi, namreč zahteva veliko načrtovanja, analiziranja trendov, usklajenega delovanja z drugimi podsistemi, predvsem pa daljnovidnost, ambicije in nekaj drznosti v razmišljanju. Zdi se, da je današnje upravljanje slovenskega šolskega sistema preveč statično, kratkovidno, predvsem pa reakcijsko, kar pomeni, da niso jasno dogovorjene in izražene ambicije, da o ambicijah ne obstaja družbeni konsenz in da je vodnje politike na tem področju zgolj odzivanje na dogodke, ki so se zgodili, brez dolgoročne vizije in za njeno uresničevanje potrebnega voditeljstva. Inovacije in pobude zanje se izgubljajo v nesistemskosti, sistem je premalo razvojno naravnan.

Zato si velja zastaviti vprašanje, kaj sploh želimo od šolskega sistema? Se želimo zadovoljiti s sedanjim stanjem ali sistem razvijati v smeri, da bo Slovenija tudi v prihodnjih 20-30 letih država z eno bolje izobraženih delovnih sil v Evropi, eno najmanjših stopenj kriminala in široko razgledano populacijo, ki ne bo samo govorila več tujih jezikov, ampak bo enakopravno sodelovala pri reševanju domačih in globalnih razvojnih vprašanj? Da bi to dosegli, je potrebna ambicija in široka družbena zavezanost temu cilju, predvsem pa usmerjenost v posameznico in posameznika pri načrtovanju izobraževalnih politik – saj zanju gre.

Izobraževalni sistem moramo razvijati v smeri, da bo zagotavljal enake življenjske možnosti za vse. Nesprejemljivo je, da npr. otroci iz šibkejših socialnih okolij ali določenih (geografskih) območij nimajo enakih izobraževalnih možnosti kot njihovi vrstniki, vrstnice. Razlike bodo vedno obstajale, a sistem mora sprejemati ukrepe, s katerimi se bodo razlike zmanjševale, ne povečevale. Vsakemu in vsaki mora biti omogočeno, da razvije njene ali njegove talente do maksimuma njenih ali njegovih sposobnosti. V katero smer bo posameznica ali posameznik razvijal svoje talente, je njena oz. njegova stvar, naloga sistema je, da ga za to maksimalno dobro opremi.

Znanje in veščine so ključne za blaginjo človeka. Vedno več podatkov kaže na to, da se prične ustvarjanje razlik v življenjskih možnostih in kasnejši blaginji že ob prvem vstopu v izobraževalni sistem, v vrtcu. Kakovostna predšolska vzgoja zmanjšuje primanjkljaje otrok, ki imajo manj vzpodbudno domače kulturo in socialno okolje. Čeprav se marsikomu zdi, da se otroci v vrtcu »samo« igrajo, je ravno to način opremljanja otrok z besednim zakladom, ki je ključen za nadaljni intelektualni razvoj, skozi igro se učijo socialnih veščin, vedenja, medosebnih odnosov, razreševanja konfliktov, itn. Celo najbolj razvite države sveta danes ugotavljajo izjemen vpliv predšolske vzgoje na kasnejši razvoj in blaginjo posameznic in posameznikov ter družbe. Ne samo, da se “izplača” vlagati v izobraževanje, to “izplačilo” vloženega denarja za družbo je več kot samo nekajkratno.

Da bi lahko omogočili razvoj človeških potencialov, si moramo prizadevati za dvig kakovosti izobraževanja ter enake priložnosti za vse. Ni dovolj, da je vrhunsko izobražena samo peščica – v populaciji dveh milijonov je dragocen vsak talent, na kateremkoli področju že. Nobena država, ki želi izboljšati svoj položaj v globalnem gospodarskem sistemu, si ne more in ne bi smela privoščiti zanemarjanja človeških potencialov, sploh ne majhne oziroma (pol)periferne države. Prehod Slovenije iz (pol)periferne države v visoko razvito državo je odvisen od uspešnega vlaganja v razvoj lastnega prebivalstva (sposobnosti, talentov, znanja). Samo sistem javnega šolstva je tisti, ki lahko zagotovi kakovostno izobrazbo za vse, ne glede na to iz kakšnega socialnega ali lokalnega okolja prihajajo.

Nekateri v družbi so podpovprečno ali nadpovprečno nadarjeni. Za njih naj velja prav posebna skrb. Medtem ko imamo relativno dobro razvit sistem dela s tistimi, ki običajnih obremenitev ne zmorejo, pa zaostajamo pri delu s tistimi, ki zmorejo več. Z nadpovprečno nadarjenimi se dela sistematično v osnovni in srednji šoli, na univerzah posebnih vzpodbud za delo z nadpovprečnimi ni. Države v naši soseščini in dlje imajo bolje razvite sisteme dela z nadarjenimi, ki niso ozko vezane samo na izobraževalni sistem, ampak pri tem sodelujejo tudi drugi družbeni podsistemi (zavodi za zaposlovanje, fundacije, društva, …). Prevetriti bo treba sistem dela z nadarjenimi, ga organizirati bolj sistematično, predvsem pa ga razviti na tistih delih izobraževalnega sistema, kjer še ni dovolj razvit ali pa ne deluje.

Če želimo dvig kakovosti izobraževanja, moramo dati več avtonomije učiteljem in učiteljicam, da znotraj izobraževalnih programov dosegajo in presegajo začrtane cilje. Pri tem naj bodo avtonomni, a za svoje delo tudi odgovorni ter primerno nagrajeni. S krepitvijo avtonomije se bo tudi okrepil ugled učiteljskega poklica v družbi. V študij za učiteljski poklic moramo privabiti najboljše iz srednjih šol, kajti to je zagotovilo, da se bo znanje kakovostno prenašalo naprej in se nadgrajevalo.

V razmišljanje o modernizaciji šolstva sodi tudi vprašanje prenove vsebin različnih izobraževalnih programov. Programi morajo slediti duhu časa in sprememb v družbi, a obenem do njih ohranjati kritično distanco. Pri spremembah se je kratkovidno navezovati na današnje potrebe trga delovne sile, kajti te so ponavadi že povsem spremenjene, ko posamezniki ali posameznice končajo s šolanjem. To pa seveda ne pomeni, da izobraževalnih programov za tiste poklice, ki imajo neposreden izhod v določeno zaposlitev, ne razvijamo skupaj s partnerji iz gospodarstva, obrti, itn.

Znanje je in mora ostati javna dobrina, do katere bi moral imeti dostop vsaka in vsak ne glede na materialne zmožnosti in starost. Izobraževanje ni samo za mlade, ampak za vse. Pri tehnološkem posodabljanju šolstva je za to potrebno paziti, da ne zadovoljuje samo šolskih interesov, ampak širše družbene, kajti znano je, da so npr. starejši v Sloveniji na repu Evropske unije po veščinah v uporabi informacijsko komunikacijskih tehnologij. Šola je veliko več kot zgolj izobraževalna ustanova, je center družbenega in družabnega življenja.

Dr. Jernej Pikalo je nekdanji šolski minister, predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport ter profesor na FDV

Jan Škoberne s poslanskim vprašanjem

Škoberne s poslanskim vprašanjem predsedniku vlade o časovnici prostorskega umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi

Državni zbor je v ponedeljek, 12. decembra, s poslanskimi vprašanji premierju Miru Cerarju in ministrski ekipi začel redno decembrsko sejo. Poslanca SD Jana Škoberneta je zanimala časovnica prostorskega umeščanja in izgradnje tretje razvojne osi, tako severnega kot tudi njenega južnega dela. Predsednika vlade je poslanec SD vprašal tudi, kdaj bo vlada odločala o prostorski umestitvi posameznih krakov osi in kakšni so terminski načrti njihove izgradnje po koncu prostorske umestitve. Škoberne je ob tem izpostavil tudi zagotavljanje enakomernega regionalnega razvoja Slovenije.

“Tretje razvojne osi ne potrebujemo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki, ampak ker danes ne pokrivamo vseh potencialov, ki so med posameznimi kraki. Slovenija logistično zaenkrat še ni optimalno povezana,” je opozoril Škoberne. Premier je v svojem odgovoru med drugim poudaril, da je zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna več kot polovica slovenskih cest dotrajanih. Aktualna vlada, v kateri sodelujemo tudi Socialni demokrati, si je zadala cilj modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo, zato so pristojnemu ministrstvu za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku Vlade RS glede umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi si lahko v celoti preberete v magnetogramu:

Jan Škoberne:

“Zanima me nekaj kar je bistveno za razvoj Slovenije in kar ta vlada lahko stori in mislim, da mora storiti. Ena izmed ključnih zavez našim državljankam in državljanom je, da zagotavljamo vsem enake možnosti in da zagotavljamo ustrezno infrastrukturo za enakomeren regionalni razvoj Slovenije, zato, da lahko tako gospodarski subjekti kot tudi ljudje izkoristijo vse potenciale, ki so v tej državi na razpolago. Ena izmed teh ključnih zgodb je seveda tudi tretja razvojna os v svojem celotnem obsegu, od Bele krajine do severnega dela Koroške. Večkrat smo razpravljali o tem, da so rezultati dela te pa tudi predhodne vlade dobri, da imamo gospodarsko rast, da znamo drugače kot je bilo v preteklosti upravljati tudi s potenciali te države.

Zato me zanima kakšna je časovnica dokončnega umeščanja in umestitve vseh krakov tretje razvojne osi v prostor in kdaj lahko pričakujemo pričetek gradnje posameznih krakov oziroma kdaj lahko pričakujemo, da bodo uspešno izvedene in začete tudi vse aktivnosti, ki jih je tudi minister Gašperšič že napovedal za umeščanje in predvsem za začetek izgradnje tretje razvojne osi.

Ker ne nazadnje te osi ne potrebujemo samo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki Republike Slovenije, potrebujemo jo tudi zato, ker danes ne pokrivamo ustrezno vseh potencialov, ki so med obstoječimi kraki. Če želite, potencial te države ni samo na liniji Koper-Ljubljana-Maribor, obstaja tudi marsikje drugje in danes – predvsem gospodarskega pa tudi človeškega potenciala, ki ga imamo v ljudeh, v znanju, v naravi – ne izkoriščamo, ker v celoti logistično Slovenija še ni optimalno povezana.”
         
Miro Cerar:

“Torej, soglašam z vami. Gre za nujo, ki rabi, ki potrebuje, bi rekel zelo aktivno vlado in druge subjekte, da bomo te naše dotrajane ceste, dotrajano infrastrukturo posodobili na vseh delih Slovenije kjer je to potrebno. Namreč zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna in seveda neaktivnosti je praktično več kot polovica slovenskih cest, če govorim samo o tem danes, dotrajanih. No, ampak že na začetku mandata sem si in smo si skupaj z vlado zadali zelo jasen cilj, da moramo nujno modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo. In zato seveda smo tudi pristojnemu ministrstvu v ta namen za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva. In v letu 2016 in 2017 ima ministrstvo za infrastrukturo in DARS skupaj z njim v načrtu izvedbo kar 334 različnih posegov v smislu obnavljanja in posodabljanja cestne infrastrukture. In če bomo nadaljevali s takim trendom, bo lahko Slovenija že v šestih letih vzpostavila kakovostno in evropsko primerljivo raven državnih cest in to je moja vizija, tako kot pravite, da bi imela Slovenija kakovostne cestne in druge infrastrukture povezave, in da bi ostala zelena.

Torej kakovostno povezana zelena Slovenija, to mislim, da je vizija, ki jo moramo zasledovati. Sedaj seveda konkretno smo pred odločitvami. Vemo, da nobena ni lahka. Vsaka odločitev o novi cesti o novi povezavi je lahko, četudi mnogim v korist, za koga seveda obremenitev, neka prizadetost in podobno, ampak to je treba ob kompromisih na koncu potegniti tudi neke odločitve in jih bomo in na tem področju sedaj prehajamo v ključno fazo. V tem trenutku sta na trasi severnega in južnega dela tretje razvojne osi v zaključni fazi izdelave državni prostorski načrt za državno cesto med priključkom na avtocesto A1, to je Šentilj-Koper, pri Šentrupertu in priključkom Velenje ter načrt za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug.

Ministrstvo bo gradivo za severni del v obravnavo in sprejem na Vlado posredovalo že v decembru letos, torej domnevno prihodnji teden ali en teden za njim, za južni del pa v začetku leta 2017. Gradiva so v zadnji fazi priprave in sedaj gremo dejansko v naslednji korak. Načrti za odseke od avtoceste A1 do Velenja jug-Podlog, za državno cesto med priključkom Slovenj Gradec jug in Dravogradom z obvoznicami, državno cesto med mednarodnim mejnim prehodom Holmec in priključkom Otiški vrh, ter za državno cesto od priključka Črnomelj jug do mednarodnega mejnega prehoda Vinica, so ta hip sicer v mirovanju, vendar v skladu z resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji se intenzivno proučujejo ukrepi, ki bodo tudi tukaj morali biti čim prej izvedeni in bodo del rekonstrukcije obstoječe infrastrukture. V skladu z resolucijo je tudi gradnja severnega dela tretje razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem, predvidena za obdobje med 2018 in 2022, odsek od avtoceste A2, to je Ljubljana-Obrežje, pri Novem mestu do priključka Osredek, vključno s Šentjoško cesto do Revoza pa za obdobje 2018 do 2020 in potem je tukaj še odsek od Revoza do Malin po letu 2018 se načrtu, da bodo tukaj dela realizirana.

In Dars bo v letu 2017 na odsekih kjer so državni prostorski načrti že sprejeti, intenzivno začne s postopki izdelave projekte dokumentacije in pridobivanja zemljišč. Tako, da to je tudi nekoliko bolj konkretno, za še bolj tehnična pojasnila se boste seveda lahko obrnili na ministrstvo za infrastrukturo, ministrstva za okolje, v kolikor tukaj sodeluje, ampak poudarjam, delamo intenzivno  na posodabljanju slovenske infrastrukture, cestne, tudi železniške, delamo na obnovi in na novih projektih in sedaj bo tudi čas seveda, ko smo pridobili marsikje že vso dokumentacijo, ustvarili pogoje, da se zadeva prevesi v izvedbeno fazo in tukaj pač nekod ne moremo več odlašati, četudi so pomisleki, odločitve je potrebno sprejeti in storiti nekaj za dobro ljudi, podjetij in drugih.”

Govor Židan ob dnevu Rudolfa Maistra

Židan: General Maister je bil sooblikovalec samostojne Slovenije

Na predvečer slovenskega državnega praznika, ki sicer ni dela prost dan, je v Dornavi pri Ptuju potekala osrednja državna slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra. Predsednik SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan je Maistra označil za sooblikovalca samostojne slovenske države. General Maister je s svojimi borci boj za narodnostne meje gradil na programu Zedinjene Slovenije iz srede 19. stoletja. “Njegov boj pa so nadaljevali partizanski borci za osvoboditev med drugo svetovno vojno ter končali pripadniki Teritorialne obrambe in slovenske policije med osamosvojitveno vojno,” je povedal Židan. Dodal je, da v Maister izstopa kot najsvetlejša zvezda v 150-letnem prizadevanju slovenskega naroda za ustanovitev samostojne in neodvisne države Slovenije.

Slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra

Židan je Maistra izpostavil tudi kot pokončnega moža, čigar vizija je bila v nasprotju s tedanjimi političnimi, ideološkimi in posamičnimi interesi. “Maister preprosto ni bil kompatibilen z nobenim sistemom, vendar je imel karizmo, ki so se je mnogi bali,” je dejal Židan. “Rudolf Maister je bil poleg imenitne vojaške kariere ustvarjalen in dejaven tudi na številnih drugih področjih,” je poudaril Židan. Ob tem je spomnil na njegovo športno in umetniško udejstvovanje. Zakonska odločitev za praznovanje dneva Rudolfa Maistra kot državnega praznika je bila po besedah Židana utemeljena na pravici slovenskega naroda do samoodločbe in v zgodovinskem dejstvu, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državo. Pa vendar le eden od državnih praznikov, ki jih je DZ dodatno razglasil leta 2005, nosi ime po zgodovinski osebi, Rudolfu Maistru, je še opomnil podpredsednik vlade.

Dejan Židan ob dnevu Rudolfa Maistra

Dan Rudolfa Maistra zaznamuje spomin na dan leta 1918, ko je Maister s svojimi borci v samostojni vojaški akciji razorožil nemško vojsko, prevzel vojaško oblast in utrdil slovensko politično oblast v Mariboru. Kot državni praznik ga v Sloveniji praznujemo od leta 2005.

Slavnostni govor predsednika SD in podpredsednika vlade Dejana Židana ob dnevu Rudolfa Maistra:

Spoštovani predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, spoštovani gospod župan, dragi domačini, gospe in gospodje, dragi rojaki doma in po svetu, spoštovane državljanke in državljani!

V veliko čast mi je, da lahko na predvečer državnega praznika dneva Rudolfa Maistra spregovorim tu v Dornavi na Ptujskem polju, blizu najstarejšega slovenskega mesta Ptuja, od koder izvira Maistrov rod, blizu Maistru tako ljubega Zavrha, kjer si je celil ranjeno dušo, in blizu njegovega Maribora, po Župančiču drugega mejnika slovenstva. Zato čutim posebno odgovornost, da v svojem nagovoru orišem podobo ene najpomembnejših osebnosti v slovenski zgodovini, vsekakor pa največjega Slovenca v prelomnem obdobju po prvi svetovni vojni, Rudolfa Maistra – vojaka, politika in umetnika ter borca za severno mejo.

Zakaj danes – po 25 letih samostojne Slovenije – tako enotno in nedeljivo slavimo Rudolfa Maistra, in zakaj v polpretekli zgodovini, pravzaprav vse od dogodkov tiste znamenite novembrske noči leta 1918 v Mariboru, ko je Maister prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko, ni bilo vedno tako?

Rudolfa Maistra danes slavimo kot sooblikovalca pomembnega dela današnjega mozaika samostojne slovenske države. S svojimi borci za narodnostne meje je gradil na programu Zedinjene Slovenijo iz srede 19. stoletja, njegov boj pa so nadaljevali partizanski borci za osvoboditev med drugo svetovno vojno ter  končali pripadniki Teritorialne obrambe in slovenske policije med osamosvojitveno vojno. V stopetdesetletnem prizadevanja slovenskega naroda za ustanovitev samostojne in neodvisne države Republike Slovenije izstopa Rudolf  Maister kot najsvetlejša zvezda.

Oton Župančič je leta 1908 pesem Zemljevid končal takole:

O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje,

Celovec, Maribor, Gorica, Trst?

Od mejnikov našega narodnega ozemlja, ki jih v zadnjem stihu navaja pesnik, smo po zaslugi generala Maistra rešili samo Maribor.

Leta 1920 pa je v epigramu, navdušen nad Maistrom kot častnikom, ki je s svojo odločitvijo in dejanjem osvobodil Maribor in določil severno mejo, zapisal:

Na, Mojster, ki od misli ti in sanj

bilo je dano priti do dejanj …

Kaj hočem jaz, ki v tega časa zmede

metati morem prazne le besede!

In zakaj je bil Rudolf Maister ob množičnem čaščenju marsikomu še za življenja, še bolj pa po smrti trn v peti? Ker je bil pokončen mož. Ker je bila njegova vizija v nasprotju s tedanjimi političnimi, ideološkimi in posamičnimi interesi. Ker preprosto ni bil kompatibilen z nobenim sistemom.

Ni ga sprejela Narodna vlada v Ljubljani zaradi razhajanj glede Koroške, z odporom in ponižujoče je ravnala z njim kraljeva srbska vojska. V resnici so se eni in drugi bali njegove karizme. Rešili so se ga s predčasno upokojitvijo, ki jo je sprejel z grenkobo, a še zdaleč ne s tolikšno bolečino, kot ob spoznanju, da kljub velikemu pogumu in junaškim dejanjem ni uspel priključiti Koroške Sloveniji, čeprav ne po svoji krivdi.

Šele prezgodnja smrt je razkrila njegovo priljubljenost med ljudmi. Samo še pogrebne svečanosti ob Gregorčičevi smrti skoraj 3 desetletja pred tem se po številu pogrebcev in spremljevalcev ob poti do Vrsnega lahko primerjajo  s slovesom od Rudolfa Maistra na dolgi poti od Unca do Maribora. Slovenci so vedeli, koga so izgubili.

Rudolf Maister ni bil samo prvi slovenski general in nesporna vojaška avtoriteta na Štajerskem, ki je že novembra 1918 ustvaril slovensko vojsko z okrog 4000 vojaki in 200 častniki. Ali so res bile samo zgodovinske okoliščine krive, da Maistrova vojska ni zadržala slovenske identitete, enako kot ne po drugi svetovni vojni slovenska partizanska vojska?! Ali ni k temu prispevala tudi ta prekleta slovenska razklanost in razdeljenost?! Šele v tretje nam je uspelo leta 1991s svojo vojsko in državo, ker smo bili enotni.

Rudolf Maister je bil poleg imenitne vojaške kariere ustvarjalen in dejaven tudi na številnih drugih področjih. Kot mlademu častniku mu je šlo v prid, da je obvladal vrsto športnih disciplin, bil je telovadec, sabljač, plavalec, smučar in kolesar.

Kdo ne pozna pesnika Vojanova, katerega pesmi je uglasbilo kar 29 slovenskih skladateljev. Mnoge so tudi ponarodele. Družil se je s slovenskimi pesniki in pisatelji Dragotinom Kettejem, Otonom Župančičem, Josipom Murnom, Ivanom Cankarjem, Simonom Gregorčičem, Antonom Aškercem in številnimi drugimi.

Bil je navdušen zbiralec starih knjig z bogato knjižnico. Njegovi poznavalci tudi trdijo, da menda ni bilo slovenske knjige, ki je ne bi imel v svoji knjižnici. Zasebna knjižnica generala, pesnika in bibliofila Rudolfa Maistra domuje v prostorih Univerzitetne knjižnice Maribor, kjer ponuja vpogled v dragoceno zbirko starejših knjig, časopisov in revij. Za časa Maistrovega življenja je obsegala okoli 6000 enot.

Bil je ljubiteljski slikar in prijatelj slovenskih impresionistov Riharda Jakopiča, Mateja Sternena in Matije Jame, sodeloval je z Maksimom Gasparijem.

Po vojaški upokojitvi je bil Maistrov dom v Mariboru tedensko zbirališče mariborskih umetnikov, tu se je srečeval z Ivom Šorlijem, Maksom Šnuderlom, Jankom Glazerjem ter številnimi drugimi štajerskimi pisatelji, slikarji in gledališčniki. Kot predsednik Narodne odbrane, narodnoobrambnega društva, je spodbujal razvoj kulturne ustvarjalnosti v Mariboru ter se zavzemal za obnovo mariborskega narodnega gledališča.

Spoštovani!

Leta 2005 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel poseben zakon, s katerim smo uzakonili tri nove državne praznike, ki obeležujejo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni, dan vrnitve Primorske k matični domovini in dan Rudolfa Maistra. Ta zakonska odločitev slovenskega parlamenta je bila utemeljena na pravici slovenskega naroda do samoodločbe in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državo. Samo eden od teh praznikov je poimenovan po zgodovinski osebi: dan Rudolfa Maistra. Ali to ne pove vse?

Židan in Han Changfu

Židan z močno gospodarsko delegacijo na izjemno uspešnem delovnem obisku na Kitajskem in v Hong Kongu

Politično-gospodarska delegacija pod vodstvom podpredsednika vlade in kmetijskega ministra mag. Dejana Židana je z obiskom mednarodnega kmetijskega sejma v Kunmingu začela večdnevni obisk na Kitajskem. Minister Židan pričakuje hitro rast izvoza vina ter mleka in mlečnih izdelkov na Kitajsko, kar je bila tudi rdeča nit slovenske predstavitve na sejmu. Sloveniji se prihodnje leto obeta organizacija naslednjega kmetijsko-trgovinskega foruma. V torek, 8. novembra, se je Židan v Pekingu srečal s kitajskim kolegom Zhang Jianglongom. Zavzela sta se za krepitev sodelovanja med državama na področju gozdarstva ter izpostavila znanstveno sodelovanje. S prvim možem kitajske uprave za varno hrano Zhijem Shupingom pa sta se dogovorila za pripravo memoranduma, ki bi trajno pospešil postopke za uvoz slovenskih prehranskih izdelkov na Kitajsko.

Židan na srečanju kmetijskih ministrov 16+1

V Kunmingu se je 4. novembra začel uradni program obiska slovenske politično-gospodarske delegacije na Kitajskem. Vodil jo je podpredsednik vlade in kmetijski minister Dejan Židan, ki je želel z obiskom pospešiti gospodarsko in drugo sodelovanje med državama na področju kmetijstva in živilstva ter gozdarstva. Židan se je v okviru obiska, ki trajal do 10. novembra, udeležil predstavitve slovenskih prehrambenih blagovnih znamk, kjer je zbrane tudi nagovoril. Predstavitev je izpostavila predvsem slovensko mleko in mlečne izdelke. Na povabilo ministrskega kolega Han Changfuja se je minister Dejan Židan v soboto in nedeljo udeležil 11. kmetijsko trgovinskega foruma 16+1 med Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope v Kunmingu. Slovenija se je tam predstavila s posebnim razstavnim prostorom. Ob tej priložnosti je potekalo tudi srečanje predstavnikov, ki delujejo v okviru asociacije za promocijo kmetijskega sodelovanja med Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope.

Židan na srečanju 16+1

Obisk ministra s politično delegacijo se je nato v ponedeljek in torek nadaljeval s pogovori v Pekingu. Tam se je Židan sestal z vodstvom kitajske Generalne uprave za nadzor kakovosti, inšpekcijo in karanteno in z vodstvom kitajske državne uprave za gozdove. V sredo in četrtek je Židan obisk nadaljeval v Hongkongu, kjer se je srečal z guvernerjem province Hongkong in prisostvoval odprtju Mednarodnega sejma vin in žganih pijač, enega največjih in najpomembnejših sejmov s področja promocije vina, alkoholnih pijač in prehrambnih proizvodov v Aziji. Omenjeni sejem je namenjen predvsem strokovni javnosti in prodajnim aktivnostim. Slovenija se je na tem sejmu predstavila prvič in je imela poseben status države gostje. Gospodarsko delegacijo Slovenije je zastopalo 16 pridelovalcev vin ter dodatno še podjetji Berryshka in Oljarna Kocbek, ki so se predstavili na slovenskem paviljonu.

Sloveniji na mednarodnem kmetijskem sejmu na Kitajskem posebna pozornost

Slovenija je v Kunmingu na povabilo Kitajske kot gostja sodelovala na najpomembnejšem mednarodnem kmetijskem sejmu v tem delu sveta. Največje zanimanje je bilo za med in medene izdelke, cenijo namreč specifična znanja, ki jih ima Slovenija na področju čebelarstva. Letos pa se je Slovenija predstavila tudi z mlekom in mlečnimi izdelki in kot vinska destinacija. Namestnik ministra za kmetijstvo Qu Dongyu Slovenijo pozna predvsem kot deželo medu. “Zanimajo nas predvsem zelo kakovostni izdelki iz medu, ki so na Kitajskem zelo cenjeni kot prehransko dopolnilo,” je ob robu predstavitve kitajskih kmetijskih pridelkov povedal namestnik ministra. Zanima ga slovensko znanje in tehnologija na področju čebelarstva.

Židan na kitajskem sejmu

Na posebnem razstavnem prostoru so na sejmu, ki sicer uradno odpira vrata v soboto, strokovni javnosti predstavljena kakovostna slovenska vina ter slovensko mleko in mlečni izdelki. “To sta področji kjer pričakujemo tudi hitro rast izvoza. Prve rezultate pričakujemo v roku treh let,” je poudaril podpredsednik slovenske vlade in kmetijski minister Dejan Židan. Kitajskim gostom je na posebni predstavitvi najpomembnejših kmetijskih pridelkov v osrednjih kitajskih provincah opisal način slovenske pridelave, saj tudi sami najbolj cenijo prav sonaravno pridelavo. V nagovoru je Židan izpostavil, da je Slovenija biser sredi Evrope, znana po čebelah, čebelarstvu in znanju na tem področju. Obenem se je zahvalil Kitajski za podporo pri razglasitvi svetovnega dneva čebel. Ob tem pa je povabil tudi na ogled in pokušino slovenskih vin in mlečnih izdelkov, ki se predstavljajo na slovenskem paviljonu.

Židan in Han na kitajskem sejmu

Kitajske province so se v Kunmingu tokrat predstavile z glavnimi kmetijskimi proizvodi kot so riž, krompir, jabolka, hruške, morski sadeži, čaji, dateljni, banane. Kitajski kmetijski minister Han Changfu je dejal, da bo ministrstvo iskalo trge za svoje pridelke in da je promocija na sejmu v Kunmingu idealna priložnost tudi za to. “Prehrambeni izdelki težko prodrejo na kitajski trg zaradi različnih standardov, ki jih imamo na področju prehrambene industrije. Nekatere države na prvo izvozno dovoljenje čakajo tudi 10 let. To je Sloveniji za mleko uspelo v treh letih, kar je znak dobrega sodelovanja,” pa je ob robu dejal Židan, ki je vesel, da prvi poskusi prodaje na kitajskem trgu že potekajo. Ljubljanske mlekarne so že uspešno izvozile prvi kontejner mleka, Pomurske mlekarne pa prve pogodbe pričakujejo prihodnje leto.

Židan na prireditvi s prenosom na TV

Židan je ob tem poudaril, da je glavni namen izvoza na Kitajsko predvsem ustvarjati višje dobičke, saj da so ti projekti izjemno zahtevni, zato morajo prinesti tudi dobre poslovne rezultate. “Tu so letos ambiciozno prisotne slovenske vinske kleti, ki so dalj časa tipale ta trg. Letos bodo prisotne na kar dveh sejmih, tu v Kunmingu in v Hongkongu. Tekom obiska se je Židan ponovno vrnil v Peking, kjer se je srečal z vodstvom uprave, ki izdaja dovoljenja za uvoz hrane. “Cilj je pospešiti uvozne postopke, ki so vezani na ribje konzerve, pa tudi za med in proizvode iz medu ter meso in mesne proizvode,” je še dodal Židan.

Židan meni, da se Sloveniji obeta organizacija naslednjega srečanja kmetijsko-trgovinskega foruma

Udeležba na osrednjem kmetijskem sejmu v kitajskem Kunmingu je priložnost tudi za slovenska podjetja, je na odprtju 14. mednarodnega kmetijsko-trgovinskega sejma CAFT izpostavil kmetijski minister Dejan Židan. Sloveniji se prihodnje leto sicer obeta organizacija naslednjega kmetijsko-trgovinskega foruma, ki predstavlja novo poslovno priložnost. Židan je v nagovoru ob odprtju ponovno spomnil na znanje in izkušnje, ki jih ima Slovenija na področju čebelarstva, kar bi lahko pospešilo sodelovanje na številnih tako gospodarskih kot znanstvenih področjih. Sloveniji se prihodnje leto obeta organizacija naslednjega foruma, dokončna odločitev pa naj bi bila znana v mesecu dni. Pri kandidaturi sta Slovenijo že podprli Poljska in Bolgarija, velik interes je tudi na kitajski strani.

Židan na ministrski konferenci

“Če nam to uspe, pričakujemo velik obisk s strani kitajskih in evropskih poslovnežev ter odločevalcev o kmetijski in prehranski politiki. Če nam uspe pridobiti organizacijo takšnega dogodka, bo to velik uspeh in poslovna priložnost za Slovenijo,” je še pojasnil Židan. Kitajski minister za kmetijstvo Han Changfu je na letošnjem sejmu opozoril predvsem na nove priložnosti za nova znanja, predvsem zelenih tehnologij pri razvoju kmetijstva. “Sejem je praznik za pridelovalce in potrošnike. Pokazal bo razvoj kmetijstva v vseh sodelujočih državah,” je dejal.

Tudi na Kitajskem so pred velikim izzivom zmanjševanja birokratskih ovir, ki bi omogočile bolj spodbudno okolje za investicije in trgovinsko izmenjavo. V zadnjih letih so se po Hanovih besedah trgovinske menjave med Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope povečale za 1,5-krat. “Voditi nas morajo tudi inovacije, kjer bomo spodbujali izobraževalni sektor, da bodo krepili tudi inovacije kmetijske pridelave in predelave,” je dodal. Družinske kmetije, zadruge in novi načini organiziranja v kmetijstvu omogočajo nov razvoj kmetijstva na Kitajskem. Han vidi vse večji razvoj tudi v sektorju kmetijskega turizma, ki v zadnjih letih beleži 2,2 milijarde ljudi obiska. “Vse večja bo zahteva po kmetijskih pridelkih, zato je tu odprtih izjemno veliko priložnosti,” je še dodal Han.

Židan in Qu Dongyu

Slovenski paviljon sta si ogledala tudi Han in njegov namestnik Qu Dongyu ter poizkusila slovenska vina. Za kitajske medije pa je ob odprtju slovenskega paviljona Židan izpostavil vse večje sodelovanje med državama predvsem na kmetijskem področju, tudi pri prenosu znanj. “Med državama je zelo dobro politično in gospodarsko sodelovanje. To kaže tudi izjemno dobra lokacija paviljona in pomoč kitajske pri njegovi postavitvi. Ob robu sejma potekajo intenzivni pogovori, da bo prihodnje leto Kitajska prisotna tudi v Sloveniji,” je dejal Židan.

Kitajski minister Han poudaril, da je Kitajska odprta za vse slovenske pridelke

Kitajski trg je odprt za vse slovenske pridelke, je na bilateralnem srečanju med Slovenijo in Kitajsko zagotovil kitajski minister Han Changfu in izpostavil, da jih slovenski pridelki zanimajo predvsem zaradi sonaravne pridelave. Kmetijski minister Dejan Židanse je po srečanju s Hanom srečal še z makedonskim in poljskim kolegom. Kitajska v slovenski proizvodnji hrane ne vidi konkurenta. “Zanima se za proizvode, ki so narejeni na bolj sonaraven način in so skozi kitajska očala butični ter prinašajo neko dodano vrednost,” je povedal Židan. Han mu je potrdil, da si Kitajska želi tudi sama zmanjšati birokratske ovire pri postopkih uvoza hrane na Kitajsko.

Židan in Han na ministrski konferenci

Bilateralna srečanja so sicer potekala po ministrskem srečanju držav srednje in vzhodne Evrope in Kitajske, ki je potekalo v okviru kmetijsko-trgovinskega sejma v kitajskem Kunmingu. “Slovenija z aktivno udeležbo na tovrstnih mednarodnih konferencah pridobiva prepoznavnost in moč zaradi argumentov. Na tak način dela je tudi Slovenija na mednarodnem parketu velika,” je dejal Židan. Udeleženci so na srečanju izpostavili povečevanje medsebojne blagovne menjave ter izmenjavo znanj in iskanje novih možnosti za raziskave in razvoj. Slovenija s Kitajsko že intenzivno sodeluje na področju krasoslovja.

“Pospešiti moramo še gospodarsko menjavo, so pa trenutno kazalci na področju agroživilstva vzpodbudni. Realizacija v prvi polovici leta je bila pri hmelju za 60 odstotkov večja kot v celotnem lanskem letu. Tudi vinarji letos napovedujejo rast, imamo pa še prve pošiljke mlečnih proizvodov,” je dejal Židan, ki v gospodarski izmenjavi s Kitajsko vidi še veliko potenciala. Države udeleženke so na ministrskem srečanju s posebno deklaracijo podprle predlog Slovenije, da bi bilo naslednje ministrsko srečanje v Sloveniji. Posebno podporo slovenski organizaciji na bilateralnem srečanju podal tudi Han. “Gre za prepoznavnost Slovenije in možnost krepitve gospodarskega sodelovanja,” je menil Židan, ki vidi priložnosti predvsem pri izvozu hrane in tehnologije v kmetijstvu in gozdarstvu ter tehnoloških procesov pri proizvodnji hrane. Prihodnji forum bo najverjetneje potekal kot uvod v sejem v Gornji Radgoni. Židan je prepričan, da bo to eden najpomembnejših dogodkov v letu 2017 v Sloveniji.

Židan in Han Changfu

Na bilateralnih srečanjih je Židan z makedonskim kolegom Mihailom Cvetkovom iskal možnosti večjega sodelovanja med državama. Makedonska stran želi narediti bistveno večji premik na področju čebelarstva. Ministra sta se dogovorila za pripravo memoranduma o načinu sodelovanja med državama na tem področju, ki bo zajemal pomoč pri pripravi kmetijskih ukrepov pri pomoči čebelarjem ter možnosti skupnega sodelovanja pri proizvodnji medu in izdelkov iz medu. Židan je po srečanju poudaril, da Slovenija išče trg na področju čebelarstva, da ima znanje in opremo in da si želi poslovno pomagati pri vzpostavitvi proizvodnje. Ministra sta se pogovarjala tudi o možnostih sodelovanja na področju vinarstva in o prodaji slovenskega pasemskega materiala Makedoniji. S poljskim kolegom Krzysztofom Jurgielom pa sta se pogovarjala predvsem o sodelovanju v Višegrajski skupini. V začetku prihodnjega leta bo Slovenija na srečanju skupine predstavila tudi svoja izhodišča za prihodnost evropske kmetijske politike po letu 2020. Dogovorila sta se tudi za obisk Židana z gospodarsko delegacijo na Poljskem.

Poleg krasoslovja se med kitajskimi in slovenskimi znanstveniki obeta sodelovanje tudi pri gozdarstvu

Univerza Yunnan in slovenski Inštitut za krasoslovje letos obeležujeta 20 let skupnega znanstvenega sodelovanja. Podpredsednik vlade in kmetijski minister Dejan Židan je ob obisku podprl sodelovanje in predlagal, da bi se dodatne znanstvene izmenjave okrepile tudi na področju gozdarstva. Predlog je že podprla tudi kitajska stran. Rektor Univerze Yunnan Yang Lin sodelovanje s slovenskimi znanstveniki ocenjuje kot odlično. Na področju krasoslovja poteka že 20 let aktivna izmenjava profesorjev in študentov. Kar štirje slovenski znanstveniki so tudi člani 14-članskega senata univerze. Yang si želi v prihodnje dodatnega sodelovanja. “Obisk slovenskega političnega vrha pomeni nov mejnik znanstvenega sodelovanja med državama. Po obisku bomo poiskali sogovornike in skupne interese,” je povedal Yang.

Židan na kitajski univerzi za krasoslovje

Židan je z obiskom želel dodatno podpreti že tako močno sodelovanje na področju krasoslovja. “To je tudi temelj, da vključimo še kakšno področje. Ena izmed možnosti je sodelovanje na raziskovalni in izobraževalni ravni na področju gozdarstva,” je povedal Židan. Slovenija tudi sicer vodi področje gozdarstva v skupini 16 držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajsko. Slovenski inštitut za krasoslovje prihodnje leto obeležuje 70. obletnico delovanja in je predstavlja enega vodilnih mednarodnih raziskovalnih in izobraževalnih središč. Predstojnik Inštituta za krasoslovje Tadej Slabe je pojasnil, da je za pomoč pri raziskovanju kitajskega krasa na inštitutu zaprosil namestnik ministra za znanost.

Židan posadil drevo na posestvu Univerze Yunnan

“Na Kitajskem je 1,3 milijona kvadratnih kilometrov krasa, ogromno vprašanj se postavlja, saj je ta kras gosto poseljen. Prebivalstvo na teh območjih potrebuje veliko vode. Ta pa je na krasu zelo ranljiva,” je poudaril Slabe. Inštitut je v teh 20 letih vsa spoznanja kitajskega krasa objavljal v mednarodnih znanstvenih revijah, temu področju je namenil tudi dve strokovni knjigi, v pripravi pa je tretja. Pred dvema letoma so v Kunmingu uredili tudi mednarodno središče za raziskovanje krasa, ki ima tudi krasoslovni laboratorij. Ob obisku sta Yang in Židan v znak znanstvenega sodelovanja in krepitve prijateljstva med državama v drevoredu, ki je namenjen visokim obiskom, posadila drevo. Tudi sicer so površine, ki sodijo pod okrilje univerze, posajene z različnimi drevesnimi vrstami, kar ob koncu tedna privablja številne prebivalce Kunminga.

Židan in rektor Univerze Yunnan

Židan si je med drugim ogledal kamnite gozdove, ki so značilen kraški pojav, ki ga poznamo tudi v Sloveniji. Kamniti gozd v provinci Yunnan je uvrščen na seznam Unescove kulturne dediščine, in sicer prav po zaslugi slovenskih krasoslovcev, ki so kitajskim kolegom pomagali pri pripravi dokumentacije za uvrstitev na seznam. Pred 20 leti je kamnite gozdove letno obiskalo okrog 400.000 turistov, danes jih na letni ravni obišče okrog 5,5 milijona. Posestvo Univerze Yunnan se razteza na 800 hektarjih in vključuje 29 fakultet. Na njej študira 30.000 študentov, od tega 16.000 podiplomskih. Yang pa je danes med možnostmi sodelovanja omenil tudi področje varovanja narave in naravnih virov ter trajnostno upravljanje z gozdovi.

Židan z vodstvom kitajske uprave za varno hrano o postopkih za uvoz slovenskih izdelkov

Podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se v okviru uradnega obiska na Kitajskem srečal z vodstvom kitajske Generalne uprave za nadzor kakovosti, inšpekcijo in karanteno. Ključnega pomena za krepitev blagovne menjave so namreč dovoljenja za izvoz živil živalskega izvora na Kitajsko. V času lanskega obiska na Kitajskem sta Židan in predstojnik omenjene uprave podpisala protokol med Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in kitajsko Generalno upravo za nadzor kakovosti, inšpekcijo in karanteno glede veterinarskih in zdravstvenih zahtev za mlečne izdelke za izvoz iz Slovenije na Kitajsko. Postopek za izvoz mleka je sedaj zaključen in štiri slovenske mlekarne, ki so dobile odobritev, so se registrirale na spletni strani pristojne kitajske institucije (CNCA). Prva pošiljka mleka je že na kitajskih trgovskih policah, drugo pa so Ljubljanske mlekarne kitajskemu partnerju poslale v četrtek. Velik kontejner vsebuje 20.000 litrov trajnega mleka.

Židan in Zhi Shuping

Židan se je vodstvu uprave zahvalil za dokaj hitro urejanje postopkov na področju mleka ter izrazil pričakovanje po podobno časovno hitrim postopkom pri dokumentih za izvoz mesnih izdelkov, rib in proizvodov iz medu. Ključno za Slovenijo je, da se čim prej končajo postopki za izvoz vseh ostalih proizvodov živalskega izvora. Prioritete so izvoz ribjih konzerv, predelanih mesnih proizvodov ter medu in proizvodov iz medu. “Vemo, da na Kitajsko ne moremo izvažati vse hrane, a hrana, pri kateri lahko pričakujemo dober zaslužek, kot so boljša slovenska vina, nekateri mlečni proizvodi, ima velike priložnosti,” je dejal Židan.

Minister Židan in kitajski kolega Zhang za krepitev sodelovanja na področju gozdarstva

Podpredsednik vlade in kmetijski minister DejanŽidan ter njegov kitajski kolega Zhang Jianglong sta se na bilateralnem srečanju v Pekingu zavzela za krepitev sodelovanja med državama na področju gozdarstva. Izpostavila sta znanstveno sodelovanje, ki pa mora nujno prerasti v gospodarsko. Židan in kitajski minister za gozdarstvo Zhang, ki sta se v letu in pol danes srečala tretjič, sta se strinjala o pomembni vlogi skupine držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske (16+1), ki jo vodi prav Slovenija. Zavzela sta se za krepitev sodelovanja med državami skupine in izpostavila čimprejšnjo vzpostavitev spletne strani kot osnovne platforme za krepitev tako znanstvenih kot gospodarskih izmenjav med vsemi državami. Zhang je izrazil upanje, da bomo kmalu priče konkretnim rezultatom na tem področju.

Židan z ministrom Zhangom Jinlongom

Dogovorila sta se, da naj bi spletno stran zagnali ob 25. obletnici kitajskega priznanja Slovenije kot samostojne države. To priložnost si ministrska kolega želita obeležiti s podpisom morebitnega memoranduma ali pogodbe na gospodarskem področju. Zhang, ki je že obiskal Slovenijo, je ocenil slovenske gozdove kot izjemno kakovostne. Izpostavil je, da so se od lanskega obiska Židana na Kitajskem, kjer se je mudil z gospodarsko delegacijo, med državama močno okrepili tudi poslovni stiki ter poslovni dogovori. To je vzpodbudila tudi vse boljša komunikacija med gospodarskima zbornicama obeh držav. “Na teh platformah lahko še bolj krepimo in širimo sodelovanje na tem področju,” je poudaril Zhang.

Že tretje srečanje ministrov na področju gozdarstva za Židana pomeni korak naprej v krepitvi sodelovanja na tem področju. Na znanstveno raziskovalnem področju je izpostavil tri raziskovalne sklope, in sicer odpornost gozdov, inovativno in prožno biogospodarstvo ter izobraževanje v gozdarstvu. Tu želi Židan okrepiti spodbujanje visokotehnoloških izdelkov na osnovi lesa, gozdno lesno mehanizacijo in nove poslovne priložnosti. Zhang je podprl predvsem vidik znanstvenega sodelovanja pri gozdarstvu, ki je po njegovem mnenju lahko podlaga za krepitev bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko. Ministra sta si izmenjala tudi izkušnje pri iskanju škodljivcev v gozdovih. Tudi na Kitajskem uporabljajo drone tako za preprečevanje širjenja požarov kot tudi za iskanje škodljivcev. “To je projekt, kjer lahko najini državi iščeta skupne rešitve,” je prepričan Židan.

Židan obisk Kitajske zaključil na največjem mednarodnem vinskem sejmu v tem delu sveta

Kmetijski minister Dejan Židan je obisk na Kitajskem zaključil v Hongkongu, kjer bo prisostvoval odprtju mednarodnega sejma vin in žganih pijač, enega največjih in najpomembnejših sejmov s področja promocije vina, alkoholnih pijač in prehrambnih proizvodov v Aziji. Na sejmu se predstavljajo tudi slovenska vina. Kmetijski minister Dejan Židan obisk na Kitajskem ocenjuje kot izjemno uspešen. Prepričan je, da je utrdil dobro politično sodelovanje in prinesel nove možnosti za gospodarsko sodelovanje. Prve poslovne pogodbe so nekateri vinarji že sklenili. Židan je prepričan, da lahko politični obisk odpira nove gospodarske priložnosti, pa tudi neposredno spodbuja poslovno sodelovanje. Prav za Kitajsko je značilno, da je treba odnos graditi sistematično, po korakih. “Prvi korak je spoznavanje, potem gradnja medsebojnega zaupanja in potem je odpre tudi poslovno sodelovanje. Mi smo sedaj že v tretjem koraku, posli se namreč že začenjajo,” je pojasnil slovenski minister.

Židan na azijskem vinskem sejmu

Izvoz prehrambenih izdelkov pomeni več povpraševanja po domačih surovinah, kar viša njihove cene. To Židan že opaža pri vinih, kjer se je prodaja v zadnjih letih cenovno izboljšala. Nekatere vinske kleti že ugotavljajo, da bi lahko prodale več vina, kot so ga same sposobne proizvesti. “Tudi na Kitajskem sem opazil, da so se sklepale pogodbe med slovenskimi vinskimi kleti in med kitajskimi neposrednimi kupci ali distributerji,” je dejal Židan. V praksi to vpliva tudi na kmetijstvo, saj večje povpraševanje pomeni boljše pogoje za prodajo pridelkov kmetij, v primeru vinarstva je to grozdje. “V Sloveniji smo v procesu, ko so odkupne cene grozdja začele rasti. To je naša edina možna pot, saj ne moremo v neslutene možnosti povečati naše proizvodnje, ker nam naravne danosti tega ne omogočajo. Lahko pa našo proizvodnjo naredimo vedno boljšo, v nekaterih primerih butično, kar pomeni boljšo prodajno ceno za končne prodajne produkte in boljše nakupne cene za kmetijske surovine. To je edina pot po kateri lahko Slovenija zmaga,” je še prepričan Židan.

Židan s Kitajci na sejmu

Pri osvajanju novih trgov se zaveda, da je to proces, kjer traja vsaj tri leta, da pride do konkretnih pogodb. Opaža pa, da posamezne vinske kleti že podpisujejo pogodbe s kitajskimi partnerji. Veseli ga medsebojno investiranje med državama, saj je kitajsko podjetje že investiralo v superračunalnik v Sloveniji, posamezni slovenski podjetniki pa sklepajo milijonske pogodbe, med drugim za ultralahka letala in druge. “Moramo pa se osredotočiti. Mi nimamo kapacitet, da bi lahko imeli na vseh področjih veliko in pomembno sodelovanje. V Sloveniji imamo na nekaterih nišnih segmentih visoko tehnološko znanje. Na kitajski strani pa imajo trg in denar, to je dobra kombinacija. Tudi slovensko veleposlaništvo je v to usmerjeno,” je dodal minister. Velike možnosti vidi tudi v turizmu, saj je ta izjemno pomemben v Hongkongu. Tukajšnji prebivalci, ki jih je več kot sedem milijonov, zelo radi potujejo. Od tri do štirikrat letno se odpravijo na pot v tuje države. Iščejo pa prav to, kar ponuja Slovenija – čisto okolje, doživetja, raznolikost okolja in raznolikost kulinarične ponudbe.

Židan s hongkonškim ministrom za trgovino

Na kmetijskem področju je Slovenija trenutno osredotočena na izvoz vin in mlečnih izdelkov. V Hongkongu primanjkuje mleka v prahu, kar Slovenija lahko ponudi. Po šestih dneh obiska je Židan prepričan, da se je okrepilo politično sodelovanje med državama, okrepila pa se je tudi vloga Slovenije v skupini 16+1, ki vključuje države Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske. Slovenija bo organizatorka ministrskega in poslovnega srečanja 16+1 na kmetijskem področju v prihodnjem letu. Židan je prepričan, da je to za Slovenijo velika politična in poslovna priložnost. “Pospešili smo tudi postopke certificiranja slovenske hrane, imamo pa obljubo o hitrem zaključku postopkov pri ribjih konzervah, medu, medenih izdelkov in nekaterih vrstah mesa,” je dodal.

Židan z delegacijo v Hong Kongu

Na področju gozdarstva bosta državi nadgradili poslovno sodelovanje. Prihodnje leto bo za skupino 16+1 zgrajena tudi posebna spletna platforma, ki tudi pomeni osnovo za nove poslovne priložnosti. “V Hongkongu pa smo okrepili odnose, ki jih na ravni izvršne oblasti v zadnjih letih skoraj ni bilo. Dogovorili smo se, da prihodnje leto pride njihov pristojni minister z večjo gospodarsko delegacijo v Slovenijo. Ob tem bomo iskali skupne možnosti za trgovanje, za tehnološki preboj in za investicije,” je še dejal minister. Židan je prisostvoval odprtju največjega vinskega sejma v Hongkongu, čez dan je imel več bilateralnih srečanj s političnim vrhom Hongkonga ter nekaterimi drugimi službami, med drugim s tukajšnjim sektorjem za varno hrano, ki velja za enega najstrožjih v svetu. Obisk se je zaključil s predstavitvijo vrhunskih slovenskih vin na gala večerji, kjer so bila vina predstavljena skupaj s slovensko kulinariko. Slednjo je predstavila ekipa vrhunskega slovenskega kuharja Janeza Bratovža, lastnika ljubljanske restavracije JB.

Slovenija na sejmu v Hongkongu navdušila vinske poznavalce

Slovenija se z najkakovostnejšimi vini letos prvič predstavlja na največjem vinskem sejmu v Hongkongu. Azijske ljubitelje vina zanima predvsem rdeče vino, v slovenskem paviljonu pa so se navdušili tudi za desertna vina. Na največjem vinskem sejmu v tem delu sveta je Slovenija letos država gostja med 1600 razstavljavci iz 36 držav. Na srečanju z novinarji je minister Židan izpostavil večtisočletno zgodovino proizvodnje vina v Sloveniji, izpostavil diverzificirano območje od Alp do morja, tako raznolika je posledično tudi ponudba slovenskega vina.

Židan na otvoritvi azijskega vinskega sejma

Med slovenskimi razstavljavci je tudi Santomas, katerega predstavnica Larisa Žibrik je izpostavila, da si od sejma obetajo veliko. “Prisotnost ministra je močno povečala prepoznavnost Slovenije na tem sejmu. Hongkong je sicer pomemben za celotno azijsko tržišče. Mi pa moramo povezati kulinariko, vina in turizem, da predstavimo Slovenijo kot butično zeleno destinacijo,” je poudarila. Santomas na kitajskem tržišču že zastopa Vinarstvo Ščurek, Santomas in Steyer. Kitajske ljubitelje vina sicer najbolj navdušujejo rdeča vina. Sedaj pa vinarji iščejo nove priložnosti tudi v Hongkongu, ki je velikega pomena za celoten azijski trg.

Žibrikova je prepričana, da vino potrebuje predvsem poreklo, česar pa v Sloveniji po njenem mnenju manjka. Izpostavila je, da prodor na nov trg zahteva od šest do sedem let trdega dela. Ob tem pa je pomembna povezanost in sodelovanje vseh vinarjev, ki bi prinesla največje rezultate. Izvršni direktor Trgovinskega in razvojnega sveta v Hongkongu Benjamin Chau je ob obisku slovenskega paviljona naročil desertno vino. Od prvega sejma v letu 2008 se je število razstavljavcev potrojilo, azijski trg pa predstavlja desetino vse svetovne porabe vina. Samo v Hongkongu je sicer 20.000 restavracij.

SD - Ozadje 3

Socialni demokrati ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Socialni demokrati smo že večkrat obsodili vse povzročitelje žrtev in krivic v dvajsetem stoletju: brez razlikovanja, vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. In iz tega nismo kovali pristranega političnega kapitala. Ko gre za žrtve, s človeškega stališča ni razlik. Slovenija ima glede tega vprašanja do od vseh držav še najbolj čiste roke: prvi smo se uprli fašizmu, ko smo v Marezigah leta 1920 nagnali fašiste, ki so hoteli preprečiti Slovencem, da bi volili, nato smo ustanovili TIGR, nato dognali nevarnost nacizma in organizirali upor z OF na čelu, premagali smo nacizem in fašizem, organizirano delovali proti diktaturi kralja Aleksandra in se leta 1948 definitivno odlepili od stalinizma in komunizma po sovjetskem vzoru.

Bili smo nosilci samoupravljanja in neuvrščene politike, ki sta bili takrat prepoznani kot alternativi mezdnemu položaju delavcev, hegemonije velikih sil in blokovske delitve sveta. Leta 1990 smo se odločili za strankarsko demokracijo in leta 1991 za samostojno državo. To pa so zgodovinska dejstva, ki jih ne more potvoriti nobena politika!

Danes je povsem jasno, da desničarjem v Evropi ne gre in ni šlo za obsodbo holokavsta, niti ne nacizma in fašizma, niti ne stalinizma, temveč zgolj in samo za promocijo nacizma, fašizma in kolaborantstva. Tudi s praznovanjem ustanovitve domobranstva na Slovenskem, kolaborantske vojske, so jasno pokazali, da ne gre za spomin na žrtve nacizma in drugih totalitarizmov. To je projekt vrednotne in politične destabilizacije Slovenije in Evrope.

Gre za neizmerno provokacijo, na katero morajo vse protifašistične sile odreagirati. Gre za poskus rehabilitacije najbolj zločinskega režima v zgodovini človeštva in njihovih kolaborantov. Za Slovenijo in slovenski narod je to še toliko bolj boleče in tragično, saj so nacisti in fašisti izpolnjevali program popolne asimilacije ter sistematičnega uničenja slovenskega naroda, program, ki je poleg Židov in Romov najbolj prizadel Slovence. In kdor je kolaboriral pri tem programu si ne zasluži časti, temveč najhujšo grajo in zavrnitev.

Današnjim mladim generacijam Evropejk in Evropejcev na srečo ni bilo treba živeti v totalitarnem ali avtoritarnem režimu. A tega dejstva nikoli ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Za slovenske Socialne demokrate je zato izjemno pomembno, da ohranjamo spomin na zgodovino in je ne potvarjamo ter se vsi skupaj zavedamo, kako zelo drugačna je Evropa v primerjavi s preteklostjo. Zato je Evropska unija s svojimi demokratičnimi sistemi, svoboščinami in spoštovanjem pravne države ter temeljnih pravic posameznika za nas, Socialne demokrate in za vse prihodnje rodove, prava pot, da se tragedije iz prejšnjega stoletja ne bi nikoli več ponovile.

Židan na otvoritvi sejma AGRA

Židan ob otvoritvi 54. sejma AGRA: “Naravna bogastva mi samo upravljamo in smo jih dolžni predati svojim potomcem.”

V Gornji Radgoni se je v soboto, 20. avgusta, odprl 54. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ki ga je simbolično s sprejemom košare stročnic v luči mednarodnega leta stročnic, letos otvoril predsednik vlade. Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan je v slavnostnem govoru izpostavil pomembnost varovanja naravnih virov, še posebej kmetijskih zemljišč. Varovanje kmetijskih zemljišč je podprl tudi predsednik vlade, ki je v nagovoru dejal, da bo zemljo možno pozidati, kot se je to dogajalo v preteklosti, le še izjemoma. Sicer pa je minister v nagovoru posebej izpostavil mlade kmete v katerih “prepoznavamo prihodnost slovenskega kmetijstva”, in dodal, da verjame, “da če bodo mladi kmeti bolj prevzeli kmetijstvo v svoje roke, bo razvoj hitrejši”.

Minister Dejan Židan je v svojem govoru na otvoritvi sejma AGRA, izpostavil predvsem pomembnost varovanja slovenskih kmetijskih zemljišč, za katere Slovenija v 25 letih samostojnosti ni skrbela zgledno. Kot je dejal Židan, smo imeli pred 25 leti 560.000 hektarjev obdelovalnih kmetijskih površin. Zaraščanje in predvsem pozidava, sta v tem obdobju povzročili, da smo izgubili 15 odstotkov kvalitetnih kmetijskih zemljišč. “To je nedopustno, škodljivo in naša država si to ni zaslužila,” je povedal minister Židan ter dodal, da nam pa je uspelo izgubljanje kmetijskih zemljišč v zadnjih letih ustaviti. Vse od leta 2010 vlagamo velike napore, da ljudem in odločevalcem dopovemo, da naravna bogastva niso naša.

“Naravna bogastva mi samo upravljamo in smo jih dolžni predati svojim potomcem,” je dejal Židan. Ohranjanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč je po besedah ministra Židana pomembno tudi iz razloga prehranske varnosti. “Danes mogoče ne občutimo, da je hrana vrednota, ker jo je v tem trenutku preveč. Nobena projekcija, ki jih poznam ne govori o tem, da bo prehrane preveč tudi v bodoče. Vse projekcije, ki jih poznam govorijo, da bo hrane premalo,” je povedal minister in pozval vse, da po najboljših močeh pomagajo pri zaščiti slovenskih kmetijskih zemljišč in s tem dolgoročne prehranske varnosti. Zato minister Židan poziva vse odgovorne za slovenska kmetijska zemljišča in za slovensko proizvodnjo hrane, da pomagajo pri varovanju slovenskih kmetijskih zemljišč, ker so brez njih so vsi pogovori, vsi sejmi in vse ostalo povsem brez pomena. Minister Židan je kmetom tudi obljubil pomoč vlade ob izzivih, ko so cene zaradi presežkov nizke.

Kmetijski minister Židan se je v nagovoru dotaknil tudi mladih kmetov in s tem povezano skrbjo za prihodnost slovenskega kmetijstva in podeželja. “V posebno veselje mi je, da je Ministrstvo za kmetijstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica in predstavniki mladih kmetov podpisalo poseben akcijski načrt, kako izboljšati položaj mladih kmetov. V mladih kmetih je novo znanje, nova energija in tudi pogum,” je poudaril Židan. Minister je na koncu vse zbrane povabil na ogled razstavnega prostora Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, kjer so izpostavljene teme projekt za svetovni dan čebel, mladi kmeti in mednarodno leto stročnic. Po slavnostni otvoritvi sta si minister Židan in predsednik vlade Cerar, ogledala sejem AGRA in si ogledala razstavni prostor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je minister Židan podrobno predstavil interaktivni razstavni paviljon, ki je namenjen promociji Svetovnega dneva čebel.

Predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan ter državna sekretarka na MKGP mag. Tanja Strniša pa bosta v sredo, 24. avgusta, na sejmu AGRA sprejela in vodila delegacijo Socialnih demokratov, v kateri bodo poslanci SD na čelu z vodjo Matjažem Hanom, ministrici in župani iz vrst SD ter vodstva lokalnih organizacij SD v Pomurju.

OZADJA - Franc KRIZANIC

Komentar dr. France Križanič: O razprodaji Slovenije

Odločitev države za prodajo svojega deleža v danem podjetjuje stvar mikroekonomske presoje in ne vodenja ekonomske politike. Če je podjetje pomembno za delovanje narodnega gospodarstva, ima njegova prodaja lahko tudi večje narodnogospodarske posledice. Za podjetja, ki so naravni monopoli (na primer Telekom in Aerodrom Ljubljana) je prodaja tvegana, saj prepušča monopolni prihodek privatnikom in najverjetneje njegov odliv v tujino. Nekateri gospodarski subjekti (kot sta na primer NKBM ali paMercator) s svojimi storitvami omogočajo delovanje dobršnega dela našega gospodarstva. Delujejo torej kot t.i. »mrežna podjetja«. Za podjetja kot so Elan, Fotona, Helios in Unior velja, da so razvojno intenzivna. Prevzemnik jih bo v procesu prilagajanja svojemu načinu poslovanja ustrezno zmanjšal in prilagodil svojim interesom (pri Elanu lahko ta proces opazujemo ob opustitvi programa razvoja in proizvodnje skakalnih smuči). Kupec podjetja pridobi trg in odpravi konkurenco, slovensko narodno gospodarstvo pa izgubi delovna mesta srednjega sloja: upravljavce, razvijalce, tržnike, tehnologe in vsa ostala delovna mesta vezana na uspešno delujoča jedra podjetij.

Prodaja podjetij, ki nimajo narave monopolov, niso zelo razvojno intenzivna in ne oskrbujejo ali odkupujejo blaga in storitev od večjega dela slovenskega gospodarstva, na prvi pogled ne predstavlja večjega makroekonomskega problema. Takšni primeri, vključeni v različne državne načrte odprodaje, so: Aero, Cinkarna Celje, Paloma, Terme Olimia. Podjetja, kot so Žito, Ljubljanske Mlekarne, Pivovarna Union in Laško smo že odprodali. Vprašanje je kaj bo od teh gospodarskih subjektov ostalo po njihovem prevzemu? Iz dosedanjih centrov razvoja na nekem sicer omejenem področju bodo postala hčerinske družbe za proizvodnjo in prodajo. Lastnik jih bo uporabljal dokler se stroški (zlasti plače) ne povišajo do take mere, da se mu bo izplačalo proizvodnjo preseliti tja kjer so ti stroški (plače) nižji. V jeziku teorije mednarodnih ekonomskih odnosov bi rekli, da smo podjetja proizvodnega ciklusa (ta ki z angažmajem znanja kreirajo raznolikost ponudbe na trgu) spremenili v t.i. »footloose« podjetja (ta, ki se selijo v območja z najnižjimi stroški).

Seveda pa so v Sloveniji podjetja, ki bi jim zelo koristil kredibilen strateški partner. Vendar jih je treba temu partnerju tudi prodati. Takšno podjetje je bilo na primer Adria Airways. Tako kot je bila prodana, predstavlja »laboratorijski primer« na katerem bomo lahko opazovali, kako bo novi lastnikspreminjal poslanstvo tega podjetja ne glede na potrebemobilnosti slovenskega prebivalstva.

Vprašajmo se še, kakšne bodo končne posledice, če bo začet proces razprodaje podjetij s sedežem in težiščem svojih razvojnih funkcij v Sloveniji stekel do konca (Mercator ob prevzemu ni bil državno pač pa privatno podjetje, proces prodaje podjetij po letu 2012 je sprožila država, a je bil precej širši od prodaje državnih deležev). Ob nadaljevanju nepremišljene razprodaje in transformacije samostojnih podjetij v podružnice bo Slovenija namreč dosegla raven, ko pri nas ne bo več možno uvajati gospodarskega razvoja, akumulacija bo odtekala, podjetja infrastrukturne narave pa bodo skrčila svojo ponudbo. Zopet bomo polkolonija in takokot na koncu 19. stoletja se bomo soočili z eksodusom (med 1880 in 1910 se je, po podatkih Enciklopedije Slovenije, odselila približno tretjina našega prebivalstva). Za razliko od takratnih razmer si bodo tokrat morali ljudje, ki bodo ostali,zelo verjetno za svoj obstoj pomagati z razbojništvom. Gre zaobliko preživetja obstrancev, izključenih ali ubogih (teoretično jo je v knjigi »Razbojniki« obdelal angleški zgodovinar Eric Hobsbawm). V sodobnem svetu razbojniške tolpe oziroma združbe imenujemo »gangs«.

Naj končam optimistično. Ko je Nobelov nagrajenec Simon Kuznets (za bralce Svobodne besede: od 1942 do 1944 je vodil »Bureau of Planning and Statistics, War Production Board«, državni organ, ki je v ZDA organiziral proizvodnjo za vojaške potrebe) empirično analiziral kaj vpliva na moderno gospodarsko rast, je odkril štiri t.i. nacionalne faktorje (velikost, lega, naravne danosti ter zgodovinska dediščina narodnega gospodarstva), zaradi katerih se ta med državami razlikuje. Po drugi strani pa je ugotovil, da obstajajo tudi trije t.i. transnacionalni (vsem skupni) faktorji: (1) sistem produkcije, ki temelji na tehnološkem potencialu danem z dosežki znanosti, (2) želja po višjem življenjskem standardu ter (3) nacionalna država. Proces razprodaje Slovenije (njenih ključnih podjetij) je po 2012 postal možen zaradi nedelovanja (neustreznega delovanja) Kuznetsovega tretjega transnacionalnega faktorja: organizirane nacionalne države. Začetek sodne obravnave odgovornih za destabilizacijo Slovenije (namenjeno ustvarjanju pogojev za razprodajo Slovenije) pomeni, da tak scenarij ni neizogiben. Morda pa vendarle lahko ostanemo optimisti.

Minister Židan in kitajski namestnik ministra Chen Xiaohua

Minister Židan po srečanju s kitajskimi partnerji: Sodelovanje med Slovenijo in Kitajsko raste, izvoz hmelja je letos zgodba o uspehu

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je minister mag. Dejan Židan sprejel namestnika kmetijskega ministra LR Kitajske Chen Xiaohua. Sogovornika sta izpostavila odlično sodelovanje med državama, ki že daje rezultate. “Gospodarsko sodelovanje poteka zelo dobro, izmenjava se povečuje, pričakujemo pa krepko povečanje v prihodnje,” je po srečanju dejal slovenski minister Židan. Ob tem je še izpostavil, da je letos zgodba o uspehu izvoz slovenskega hmelja, saj je v samo prvih treh mesecih Slovenija letos na Kitajsko izvozila za skoraj milijon evrov hmelja, medtem ko je v celem lanskem letu izvoz hmelja dosegel približno 600.000 evrov.

Slovenija po besedah ministra Dejana Židana sodelovanje s Kitajsko ocenjuje kot zelo dobro. Pri tem je posebej izpostavil mehanizem 16 + 1, ki ga združujejo države vzodne in srednje Evrope ter Kitajska, na področju gozdarstva pa ga vodi prav Slovenija. Minister se je po srečanju v izjavi za medije namestniku kitajskega ministra za kmetijstvo zahvalil, da je Kitajska omogočila hiter postopek pridobivanja dovoljenje za izvoz mlečnih proizvodov, ki so jo nedavno dobile 4 mlekarne za skupaj 5 obratov. Židan je povedal, da se bodo prvi izvozi mlekarn dogodili že ta mesec in pri tem dodal, da je letošnji uspeh izvoza slovenskih produktov na Kitajsko hmelj, ki smo ga izvozili v vrednosti milijona evrov, medtem ko je v lanskem letu izvoz hmelja dosegel približno 600.000 evrov.

“Trenutno potekajo dogovori za pridobitev uvoznih dovoljenj na področju rib in ribjih proizvodov, perutnine in perutninskih proizvodov, svinjine ter proizvodov iz svinjine ter medu in čebeljih proizvodov”, je pojasnil Židan. Po besedah ministra so na kitajskem tržišču zaznali interes tudi za mlevske proizvode, oljčno olje in vino, uvozna dovoljenja pa za živila rastlinskega izvora niso potrebna. Državi bosta krepili sodelovanje na vseh področjih še naprej, potekajo pa tudi priprave na  obisk slovenske politično – gospodarske delegacije na kmetijskem sejmu na Kitajskem, ki se bo odvijal novembra letos, ob robu katerega bo potekalo tudi 3. srečanje kmetijskih ministrov držav 16+1.

Namestnik kitajskega ministra za kmetijstvo Chen Xiaohua je izjavi za medije poudaril, da slovenski kmetijski izdelki na Kitajskem uživajo velik ugled. Na kitajskem imajo zahtevno tržišče, kjer je konkurenčnost odvisna od izbire potrošnika. Po njegovih besedah so slovenski izdelki visoko kakovostni t.i. zeleni, zato je po njegovih besedah na tem področju veliko potenciala. Želijo pa si tudi, da bi se kakovostni kitajski proizvodi pojavili na slovenskih trgovskih policah.

“Pri izvozu kitajskih kmetijskih izdelkov na slovensko tržišče bomo spodbujali blagovno izmenjavo, saj bodo v le tako spoznali okus in navade slovenskega potrošnika,” je povedal Chen Xiaohua. Glede nadaljnjega sodelovanja med državama je namestnik ministra Chen dejal, da je prvenstvena naloga skupnega delovnega mehanizma 16+1 določiti prednostna področja in naloge. “Kitajska od skupnega sodelovanja skozi mehanizem 16+1 pričakuje dobro sodelovanje s Slovenijo tudi na področju raziskav v kmetijstvu,” je dodal Chen Xiaohua. Po besedah Chen Xiaohua pa bo Kitajska ponudila sodelovanje tudi pri udeležbi Slovenije na kmetijskem sejmu novembra letos.

Židan v državnem gozdu

Minister Židan začetku delovanja državnega gozdarskega podjetja: Verjamem v ponovni zagon gozdno-lesne verige v Sloveniji

“Ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) je zgodovinski dogodek za Kočevsko in Slovenijo,” je na novinarski konferenci ob začetku delovanja podjetja ocenil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Prvi mož družbe SiDG Miha Marenče želi, da bi bila družba pomemben igralec pri dobavi gozdno lesnih sortimentov. “Prvič v 25 letih je država ustanovila proizvodno gospodarsko družbo, ki ima sedež na območju, ki je razvojno ogroženo,” je dejal Židan. Pojasnil je, da je bil koncesijski model upravljanja z državnimi gozdovi unikaten in je dajal slabše rezultate od pričakovanih, saj med drugim ni dajal spodbude gozdno-lesni verigi.

Pri novem modelu upravljanja bodo upoštevali najboljše primere dobrih praks v tujini, zaradi katerih Židan pričakuje boljše gospodarjenje z državnimi gozdovi. Med drugim so si ogledali upravljanje z bavarskimi deželnimi gozdovi, kjer je nov sistem začel optimalno delovati po približno treh letih. Minister Židan je izpostavil tudi jasne cilje nove družbe, in sicer doseganje čimvišjega donosa ob upoštevanju ekosistemskih koristi gozda. Bodoči razpisi naj bi omogočali, da se lahko nanje prijavijo tudi manjši izvajalci, dostop do dela v državnem gozdu pa bodo imele tudi gozdno-hribovske kmetije.

Židan in ekipa SiDG v gozdu

“Pomembna nam je transparentnost del in transparentnost prodaje lesa,” je dejal Židan. “Tako bomo lahko ponovno priče zagonu gozdno-lesne verige v Sloveniji, zato sem tu optimist,” je dodal minister. Spisek ustreznih članov nadzornega sveta bo po ministrovih zagotovilih znan do 11. julija. Svoje predloge bodo potem podali ministrstva za finance, gospodarstvo, kmetijstvo in okolje, en predlog bo dala opozicija, tri pa zaposleni v družbi. “Imam velika pričakovanja, verjamem, da jih boste zaposleni uresničili. Prvi meseci verjetno ne bodo optimalni,” je dejal Židan.

V.d. direktorja družbe Slovenski državni gozdovi Miha Marenče je pojasnil, da bo družba teritorialno razporejena, imela bo štiri poslovne enote – Kočevje, Ljubljana, Maribor in Postojna, te se bodo delile na še 13 operativnih enot. S Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je na novo družbo danes prišlo 38 zaposlenih, večinoma gozdarjev. Najprej bodo poskrbeli za sanitarno sečnjo, za katero jim pošilja odločbe Zavod za gozdove.

“Pri prvih razpisih smo usmerjeni v sanitarno sečnjo, saj so podlubniki naša prioriteta, v naslednjem tednu pa bo objavljen razpis tudi za redno sečnjo,” je pojasnil Marenče. Za hlodovino je družba do danes prejela okoli 100 ponudb, štiri iz tujine. “Želimo, da je slovenska primarna lesna industrija pri tem uspešna, želimo spoštovati cilje, ki so nam naloženi, torej da smo tudi pomemben igralec pri dobavi gozdno-lesnih sortimentov,” je še dodal Marenče.

Židan in Marenče

Vlada je na račun novega podjetja že nakazala 20 milijonov evrov in predvidela njihovo porabo za najem ali nakup in ureditev poslovnih prostorov (6,56 milijona evrov), postavitev vsaj štirih logističnih centrov in skladišč po državi (devet milijonov evrov), nadgradnjo računalniške in programske opreme (1,8 milijona evrov), nakup opreme in strojev, potrebnih za sečnjo in transport – predvidoma dveh žerjavov, štirih kompozicij za strojno sečnjo, 15 traktorjev in 20 tovornjakov (10,5 milijona evrov).

Družba še nima nadzornega sveta, zato bo to nalogo opravljala vlada, ki je družbi že dala predhodno soglasje za sklepanje več pravnih poslov. Med drugim za nabavo mobilnih terminalov do vrednosti 200.000 evrov, za nabavo zaščitnih delovnih sredstev za zaposlene do vrednosti 120.000 evrov, nabavo računalniške opreme s komunikacijskimi povezavami do vrednosti 190.000 evrov, nabavo terenskih vozil do vrednosti 150.000 evrov, oddajo del sečnje, gojitvenih in varstvenih del ter del na gozdni infrastrukturi do vrednosti 4,1 milijona evrov in prodajo gozdnih lesnih sortimentov do vrednosti 8,02 milijona evrov.

Židan na posvetu o gozdovih v Bruslju

Minister Židan na konferenci Slovenije in nemške dežele Saške poudaril pomen ekosistemskih storitev gozdov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje in kmetijstvo nemške dežele Saške sta v Bruslju pripravili konferenco na temo »Podnebne spremembe in ekosistemske storitve gozdov – primer Slovenije in dežele Saške«. Dogodka sta se udeležila oba pristojna ministra mag. Dejan Židan in Thomas Schmidt. Na konferenci so izpostavili, da zavedanje o neposrednih in posrednih koristih, ki jih ljudje dobimo iz gozdov narašča, zato se ustrezno razvija tudi način evidentiranja in vrednotenja ekosistemskih storitev. Po mnenju govornikov ekosistemske koristi iz gozda koristijo ljudje, zato je treba te storitve ustrezno ovrednotiti in tudi zagotoviti plačilo s strani uporabnikov.

Konferenco z mednarodno udeležbo je v svojih prostorih pripravilo predstavništvo dežele Saške pri EU v sodelovanju s Slovenijo, udeležili pa so se je številni strokovnjaki s področja gozdarstva, strokovnih institucij, Evropskega parlamenta, in drugi. Na njej so različni nastopajoči predstavili dobre prakse in značilnosti gozda in sektorja v Sloveniji in na Saškem.

Posvet o gozdovih v Bruslju

Udeležence konference sta nagovorila tudi slovenski in saški minister. Minister Dejan Židan je poudaril, da je gozd v Sloveniji izrednega pomena. “Ne gre samo za lesno bogastvo, za naravni vir, ki ga moramo trajnostno upravljati, ampak tudi za izredno bogastvo biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi,” je povedal Židan, ki je ob tem dodal, da je gozd ekosistem, ki s svojimi dobrinami in storitvami prispeva k ohranjanju dobrega stanja nadzemnih in podzemnih voda, kakovostnih virov pitne vode, zdravja prebivalcev ter kulturne dediščine, hkrati pa omogoča razvoj turizma in rekreacije.

Židan na posvetu o gozdovih

“Pri tem prihaja do soočanja zasebnega interesa lastnikov gozdov in javnega interesa; ravnotežje med njima ureja država tudi s proračunskimi sredstvi za delovanje javne gozdarske službe ter financiranjem in sofinanciranjem različnih ukrepov,” je še dodal Židan. Ob koncu dogodka je minister znova nagovoril zbrane in dejal, da ekosistemske storitve gozdov niso brezplačne in da jih najlažje zagotavljamo skozi državne gozdove.

Schmidt na posvetu o gozdovih v Bruslju

Saški minister Thomas Schmidt je poudaril, da morajo biti cilji v gozdu raznoliki, izpostavil pa je preveč administrativnega dela. “Ko gre za nadziranje in poročanje, je treba omejiti birokracijo; preveč administriranja, namreč lastnikom gozdov otežuje upravljanje,” je zaključil saški minister Schmidt, ki bo prihodnji konec tedna tudi na uradnem obisku v Sloveniji.

Gozd sicer pokriva kar 40% površine EU, opravlja pa pomembne funkcije in vloge. Prav funkcije, ki niso neposredno povezane s proizvodnjo lesa, ampak z zagotavljanjem čiste pitne vode, rekreacije in oddiha v gozdovih, so vedno bolj pomembne, še zlasti zaradi dejstva, da 75% ljudi v EU živi v urbanem okolju.

Na konferenci so bila predstavljena tudi prizadevanja na ravni EU, da se gozdovom prizna ta najširši pomen, nova strategija EU za gozdove prav temu področju posveča posebno pozornost. Evropska komisija, v sodelovanju z državami članicami, prav sedaj izvaja pomemben projekt v zvezi z določitvijo in vrednotenjem ekosistemskih storitev gozdov na ravni celotne EU. Na konferenci je bilo tudi poudarjeno, da mora koncept, ki bo sprejet v zaključni fazi, omogočiti, da se pri določitvi in vrednotenju ekosistemskih storitev upošteva raznolikost gozdov in gozdarstva posamezne države. V razpravi so se dotaknili tudi drugih aktualnih tem, med drugim tudi vplivu na ta sektor po izstopu Velike Britanije iz EU.