Prispevki

Posvet o reorganizaciji CSD v Ljutomeru

Ministrica Kopač Mrak s posvetom v Ljutomeru pričela javne predstavitve projekta reorganizacije CSD-jev po Sloveniji

V Ljutomeru je potekal prvi iz niza regijskih posvetov, s katerimi Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavlja predlog sprememb Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago za reorganizacijo centrov za socialno delo (CSD). Poglavitni namen reorganizacije, ki poteka pod sloganom »Na teren, bližje k ljudem«, je izboljšanje storitev za državljane. Projekt reorganizacije pa vključuje tri ključne izboljšave, in sicer novo organizacijsko strukturo CSD-jev, informativno odločbo in projekt socialne aktivacije.

Projekt reorganizacije CSD sta v Ljutomeru predstavili ministrica dr. Anja Kopač Mrak in v.d. direktorice direktorata za socialno delo Tanja Amon. Vse zbrane je v uvodu pozdravila županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba, na posvetu je sodeloval tudi župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, posveta, ki ga je moderiral predsednik Rejniškega društva Slovenije mag. Darko Krajnc, pa so se udeležili številni socialni delavci iz regije, predstavniki nevladnih organizacij s področja socialne dejavnosti, župani in občinski svetniki ter zainteresirana javnost z območja centrov za socialno delo Ljutomer, Lendava, Murska Sobota in Gornja Radgona.

Posvet v Ljutomeru o CSD

Nova organizacijska struktura ohranja obstoječih 62 CSD in 1.169 zaposlenih. CSD še naprej ostajajo vstopna točka za vse pravice, bodo pa razbremenjeni administracije in upravnih postopkov.  Vzpostavlja se 16 območnih CSD, ki bodo upravljali pravne, finančne in računovodske zadeve ter informatiko za vse lokalne enote CSD v regiji. Vključevali bodo regijsko interventno službo, po potrebi bodo oblikovali mobilni  strokovni tim; v nekaterih regijah bodo krizni centri (kjer ti že obstajajo).  Vsak območni CSD bo vključeval enoto za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in enote CSD.

Posvet v Ljutomeru

Informativna odločba prinaša avtomatično in ponavljajočo se centralno določitev premoženjskega položaja družine, ki bo služila določitvi (letnih) pravic iz javnih sredstev (podobna davčnemu informativnemu izračunu). Prve testne informativne odločbe bodo predvidoma izdane jeseni 2017. Socialna aktivacija pa je projekt, ki bo v obdobju 2017-2020 omogočil zaposlitev 48 socialnih aktivatorjev, ki bodo delali na terenu z dolgotrajno brezposelnimi osebami in jih usmerjali v programe socialne aktivacije. Trije aktivatorji bodo imeli sedež v Ljutomeru.

Kopač Mrak in Jevšek na posvetu

“Z reorganizacijo želimo poenotiti delovanje CSD-jev, omogočiti več časa za strokovne naloge, vzpostaviti skupne službe, povečati učinkovitost in kakovost dela, izboljšati dostopnost storitev in razviti nove oblike strokovnega dela,” je v Ljutomeru poudarila ministrica Kopač Mrak.

Anja Kopač Mrak na posvetu v Ljutomeru

Tanja Amon je dodatno pojasnila pričakovane koristi reorganizacije Centrov za socialno delo po Sloveniji. “Zaposleni na enotah CSD bodo na eni strani razbremenjeni administracije in upravnih postopkov; zaradi več terenskega dela pa bodo bolj vpeti v lokalno okolje. Reorganizacija bo omogočila tudi enak standard storitev za uporabnike po celotni Sloveniji,” je pojasnila v.d. generalne direktorice direktorata za socialno delo Tanja Amon.

Z regijskimi posveti skuša ministrstvo k sodelovanju pri nastajanju zakona privabiti kar najširši krog strokovne in druge zainteresirane javnosti. Osnutek sprememb je od 15. februarja v javni obravnavi, v drugi polovici marca na ministrstvu načrtujejo obravnavo zakona na seji vlade, nato pa bodo zakon posredovali v obravnavo Državnemu zboru. Ministrica Kopač Mrak pričakuje, da bo zakonodajni postopek zaključen do letošnjega poletja, v jeseni bo sledil začetek izvajanja reorganizacije, ki bo z vzpostavitvijo območnih enot zaključena predvidoma v začetku prihodnjega leta.

Regijski posveti o reorganizaciji bodo potekali celotno pomlad in po vsej Sloveniji, z zbranimi predlogi bodo predlog zakona dopolnjevali ves čas vladne in zakonodajne obravnave. Reorganizacija CSD poteka po 20 letih obstoječe ureditve, zato je sodelovanje strokovne javnosti pri nastajanju zakona toliko bolj pomembno, saj bodo le tako doseženi cilji projekta.

Naslednji regijski posvet bo potekal že 21. februarja v Ilirski Bistrici. Več o projektu reorganizacije CSD si lahko preberete na: http://skrci.me/qDlsF

Anja Kopač Mrak na MDDSZ

Anja Kopač Mrak za Večer: “Ni lahko biti minister v državi, kjer velja prepričanje, da je sociale preveč, in moraš za vsak evro biti bitko.”

Z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak se je novinarka časnika Večer Tanja Milakovič Fajnik pogovarjala o dosežkih in ukrepih njenega ministrskega resorja ter o prihodnosti socialne Evrope. “Odkrito lahko povem, da je težko biti minister v državi, kjer menijo, da je sociale preveč,” je med drugim v intervjuju izpostavila ministrica iz vrst Socialnih demokratov.

Kaj si lahko obetamo od evropskega socialnega stebra?

“Počakati bo treba na uradni predlog Evropske komisije, ki bo izdan marca. Je pa pomembno že dejstvo, da se za več socialne Evrope zavzema celoten politični vrh EU, na čelu s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Na zadnjem srečanju januarja v Bruslju je bilo jasno zaznati, da dojemamo Evropo kot celoto, kjer velja pravica do dostojnega preživetja in dostojnega plačila za delo za vse. Izpostavljeno je bilo vprašanje minimalne plače in minimalnega dohodka. Pri čemer je jasno, da ta ne more biti in ne bo enak v vseh evropskih državah. Bo pa s tem postavljen neki minimalni evropski standard na področju socialnih pravic. Ne glede na razvojne razlike med državami, kot so višina povprečne plače, BDP in kupna moč.”

Govorilo se je tudi, kako preprečiti socialni damping. Torej nižanje plač in socialnih standardov na račun večanja konkurenčnosti, ki bi pritegnila investitorje v Evropo.

“Povečevati konkurenčnost zgolj na račun zmanjševanja socialnih pravic delavcev, kar se dogaja v evropskih državah, ni prava pot. Tega ne moremo dovoliti. Konkurenčni smo lahko tudi na račun produktivnosti in znanja, ne zgolj na račun stroškov dela.”

V zadnjem času je v evropskih državah več govora tudi o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD). Kakšno je vaše stališče, je to utopija ali v prihodnosti možna rešitev?

“Če ne bo prišlo do sprememb na trgu dela in pri sistemih socialne varnosti, je UTD bolj ali manj realnost v prihodnosti. Sistemi socialne varnosti na področju pokojnin, zdravstva, za primer brezposelnosti in invalidnosti, so bili vzpostavljeni konec 19. stoletja, ko je prevladovalo delo za nedoločen in za polni delovni čas. Povedano drugače, socialna varnost se s takšnimi sistemi lahko zagotovi za tiste, ki imajo stabilno zaposlitev in redno plačujejo prispevke. Danes pa smo priča velikim spremembam na trgu dela, kjer je vse več atipičnih oblik zaposlitve. Mladi na primer vstopajo na trg dela zelo pozno in pri 65 letih ne bodo imeli pogojev za upokojitev. Gledano v tej luči, je UTD kot alternativna rešitev za zagotavljanje socialne varnosti v prihodnosti ena izmed rešitev. UTD bi namreč bila pravica vsakega državljana. Je pa dejstvo, da z UTD rušimo logiko obstoječega evropskega sistema socialne varnosti, kjer je temeljna povezanost med plačevanjem socialnih prispevkov iz dela in zagotavljanjem pokojnin, nadomestil za brezposelnost, starševskega varstva, boleznin.”

Pri tem obstaja tudi bojazen, da ljudje ne bi več hoteli delati ali pa vsaj ne več poprijeti za vsako delo.

“Že danes imajo mnoga podjetja v Sloveniji težave pri iskanju delavcev. Zakaj jih ne dobijo? Morda pa bo treba ponuditi boljše plačilo. Ko je gospodarska rast in se zmanjšuje brezposelnost, napoči čas, da je delo treba tudi bolje plačati. Za to, da delavci ne sprejmejo slabo plačanega dela, niso krivi niti brezposelni niti država, kar je pogost očitek. UTD bi imel še večji vpliv na vedenje ljudi na trgu dela, saj bi jim omogočal še več svobode pri izbiri. Korenito bi spremenil dosedanje odnose v družbi in ravno zato ga ni tako lahko sprejeti. Kot sociologinja ga sicer podpiram, ker prinaša posamezniku več avtonomije, daje mu možnost aktivne participacije pri odločitvah, omogoča mu večjo neodvisnost od trga dela. Ni naključje, da so mu bolj naklonjeni v Skandinaviji, kjer se sistemi socialne varnosti osredotočajo na posameznika in brezpogojnost pravic, ki izhajajo iz državljanstva, in bi bil zanje UTD le korak naprej. Za države centralne Evrope – Nemčijo, Avstrijo, Francijo in tudi Slovenijo – je zgodba o UTD precej drugačna, ker socialne pravice izhajajo primarno iz posameznikove participacije na trgu dela.”

Kaj pa krajši, denimo šesturni delovnik?

“V Sloveniji se sicer lahko pogovarjamo o tem, a imamo zelo velik problem: prekomerno nadurno delo. Delovni inšpektorji tudi v najnovejšem poročilu ugotavljajo, da so zaposleni v Sloveniji primorani delati preveč. Nekateri delodajalci s tem prihranijo, saj je to zanje ugodneje kot zaposliti dodatne ljudi. Na drugi strani pa so tudi delodajalci, ki bi zaposlovali, a ne morejo, ker ne najdejo ustreznega kadra. Med brezposelnimi imamo namreč veliko ljudi z zdravstvenimi ovirami, ki so težje zaposljivi in ne morejo delati na vseh delovnih mestih. Težava je tudi ta, da imajo brezposelni premalo znanj in niso dovolj usposobljeni za delo, ki ga iščejo delodajalci. Veliko je tudi povpraševanje po deficitarnih poklicih. Tudi zaradi tega je v podjetjih premalo zaposlenih in preveč preobremenjenih.”

Kolikšna bo po novem najnižja minimalna pokojnina?

“Prav te dni intenzivno iščemo rešitev za zagotovitev minimalne pokojnine za vse, tako moške kot ženske, ki so v času svojega upokojevanja izpolnili upokojitvene pogoje. Minimalna pokojnina je namreč zelo pomembna, tudi v luči odpravljanja revščine pri starejših. Večja vključenost žensk pri zagotavljanju minimalne pokojnine je namreč ključna za preprečevanje njihove revščine. Upam, da bo dogovor sprejet v kratkem in da bomo zagotovili minimalno pokojnino, nad varstvenim dodatkom vsem, ki so izpolnili polne upokojitvene pogoje.”

Imate znotraj koalicije dovolj podpore pri reševanju socialnih vprašanj?

“Žal prevečkrat velja prepričanje, da dajemo za socialo preveč in da bi se izdatki, zdaj, ko imamo gospodarsko rast, morali zniževati. Še vedno me boli, da se je leta 2012 sprejem nove socialne zakonodaje pogojeval z argumentom, da ljudje sistem izrabljajo. Žalosti me tudi, da se od takrat do danes ni nič spremenilo. Še vedno poslušam, da bi morala sociala preverjati, kdo se vozi z mercedesom in dobiva pomoč. Dokler v tej državi tega ne bodo nadzirale institucije, ki so za to pristojne, in to niso centri za socialno delo, tako dolgo ne bo nič drugače. Odkrito lahko povem, ni lahko biti minister v državi, kjer velja prepričanje, da je sociale preveč, in moraš za vsak evro biti bitko. Tudi pri minimalni plači nazadnje je bilo tako. Razumem sicer predsednika vlade, da je zahtev veliko in jih je na koncu treba nekako uskladiti. Ne razumem pa prepričanja, da je sociale že v izhodišču preveč.”

Pri minimalni plači ste se zavzemali za višji dvig, pa temu vlada ni bila naklonjena.

“Minimalna plača je ekonomska in socialna kategorija. Če je prag tveganja revščine, mora biti minimalna plača nad njim. Ne morem zagovarjati, da ljudje delajo osem ur in na koncu dobijo manj, kot zadošča za osnovno preživetje. Šlo je samo za tri evre. Če bi minimalno plačo uskladili za 2,6 odstotka, bi bili točno na pragu revščine – 617 evrih. Sprejeta je bila uskladitev 1,8 odstotka. Lahko sicer rečem, da je to bolje, kot če bi se uskladila za zgolj 0,5, kolikor je znašala inflacija, ampak vseeno ostaja slab priokus.”

Mimogrede, 617 evrov je povprečna pokojnina.

“Drži. In tega ni mogoče reševati drugače kot z zvišanjem vseh bruto plač. Pri nas pa se še vedno zamegljuje in reče, da država preveč vzame. Ni res, v osnovi so že bruto plače prenizke. Ne razumem namreč, kako je lahko problem minimalna plača v trgovinski branži, kjer so najvišji dobički. Kdo je vse zapitke v tej državi plačal v zadnjih letih? Ljudje, ki so dobivali nižje socialne transferje, nižje pokojnine, nižje plače. Najbolj je to občutil srednji sloj in čas je, da politika pristane na drugačno delitev ustvarjenega. Brez tega na dolg rok ne bo šlo.”

Je računati na to v luči prihajajočih parlamentarnih volitev?

“Naši državi gre dobro in tega smo lahko veseli. Če se spomnim, kakšen je bil proračun leta 2009, takrat sem bila državna sekretarka, imamo danes bistveno več, a se še vedno preračunava, kako privarčevati, kaj moramo ljudem vzeti. Moji nasprotni argumenti so v manjšini, na koncu odloči večina v vladi. Kot ministrici, ki imam samo en glas, pa mi na koncu preostane, da se vprašam, je to še sprejemljivo, ali pa presodim, da se tega ne grem več.”

Anja Kopač Mrak o predlogu Družinskega zakonika

Vlada sprejela predlog družinskega zakonika katerega cilj je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih

Vlada je določila besedilo predloga Družinskega zakonika in ga predložila Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku. “S tem želimo zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava,” je ob robu seje DZ povedala ministrica dr. Anja Kopač Mrak. Gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na sodišča. Po predlogu bodo namreč o večini teh ukrepov, ki so trajnejšega značaja, odločala sodišča. Prav tako so sodišča predvidena za odločanje o začasnih odredbah, o rejništvu in skrbništvu.

“Prenos na sodišče bo potekal postopno. Ministrstvo za pravosodje mora poleg kadrovskih zagotoviti tudi zakonsko podlago. Prenos bo končan s 1. 1. 2019,” je napovedala ministrica Kopač Mrak. “O nujnih ukrepih, ko je otrok tako ogrožen, da ne more niti trenutka več ostati v matični družini, pa bodo še vedno odločali centri za socialno delo, a bo tak ukrep lahko veljal največ šest dni,” je še dejala ministrica. Pojem družine je v predlogu zastavljen širše kot v veljavni zakonodaji. “Družina je življenjska skupnost otroka z obema ali enim staršem ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. Otrok je torej tisti, ki ustvarja družino,” je še dejala ministrica.

V določbah o zakonski zvezi se ohranja pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. Bodočima zakoncema se daje na voljo več možnosti sklenitve zakonske zveze, tudi zunaj uradnih prostorov. Županom se podeljuje pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez. Zakonca si lahko prosto dogovorita pogodbeni premoženjski režim, “ali drugače, uvaja se možnost ženitnih pogodb”, je povedala ministrica Kopač Mrak. Razveza pa bo v določenih primerih sedaj enostavnejša. “Če zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok in se o najpomembnejših vprašanjih glede premoženja in stanovanja dogovorita, se lahko zakonska zveza razveže pred notarjem v obliki notarske listine,” je pojasnila ministrica.

“Izraz roditeljska pravica je v zakoniku zamenjan z izrazom starševska skrb, saj gre po eni strani za obveznost staršev do otrok, po drugi strani pa imajo prav takšne obveznosti tudi morebitni posvojitelji, ki sicer niso roditelji, so pa starši,” je povedala ministrica Kopač Mrak. Spreminja se tudi določilo glede skupne vzgoje in varstva otrok. Sodišču omogoča, da o tem odloči, če oceni, da je to v korist otroka, tudi če starša o tem ne dosežeta sporazuma. Staršem bi po novem tudi omogočili, da vnaprej izrazijo voljo, kdo naj v primeru njihove smrti ali trajne nezmožnosti skrbi za njihovega otroka. “Sodišče to voljo upošteva, če ni v nasprotju s koristjo otroka,” je predlog določbe navedla ministrica Kopač Mrak.

V zakoniku so predvideli tudi možnost posvojitve vnukov, ko ti nimajo več staršev. Ministrica je spomnila na nekatere pomisleke glede tega vprašanja, med drugim, da bi otroka s tem, ko bi ga posvojili stari starši po enem od staršev, iztrgali iz družine drugega od staršev. “Našli smo rešitev. Za otroka, ki nima več živih staršev, lahko sodišče sorodniku, ki je pripravljen celovito prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. To pa bi se mu lahko odvzela le na enak način in na enaki podlagi, kot se starševska skrb lahko odvzame staršem,” je obrazložila ministrica. Novost je tudi mediacija v družinskih postopkih, ki se lahko izvede pred, med ali po koncu sodnega postopka glede vseh družinsko pravnih spornih vprašanj. Izvajali naj bi jo centri za socialno delo in sodišča, lahko pa se podeli dovoljenje tudi drugi fizični ali pravni osebi.

V družinskem zakoniku uvajajo tudi programe v podporo družini, ki bodo po besedah ministrice namenjeni pripravam na starševstvo, spodbujanju pozitivnega starševstva in krepitvi starševskih kompetenc, izboljšanju komunikacije in odnosa v družini, aktivnemu preživljanju prostega časa in usklajevanju družinskega in poklicnega življenja. Financirali jih bodo na podlagi javnih razpisov. Prav tako se ureja status društev na področju družinske politike. Predlog zakonika predvideva tudi vladno sprejetje resolucije o družinski politiki vsakih deset let. Zadnji tak temeljni strateški predpis na področju družine datira v leto 1993. “Predlagamo tudi ustanovitev sveta za otroke in družine na ravni vlade, ki bo spremljal ukrepe na področju družinske politike in vladi dajal ustrezna priporočila,” je še dejala ministrica Anja Kopač Mrak iz vrst SD.

Predlog družinskega zakonika si lahko podrobneje preberete na povezavi: http://skrci.me/1BOFf

NK Židan o drugi interpelaciji zoper Kopač Mrak

Predsednik SD Židan: “Opozicijska SDS ponovno zlorabila družinsko tragedijo za demagoško interpelacijo zoper ministrico Kopač Mrak.”

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan​ je 14. decembra, še pred začetkom seje DZ o interpelaciji zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak, na novinarski konferenci poudaril, da je opozicijska SDS ponovno zlorabila družinsko tragedijo za demagoško interpelacijo, kar je povsem nedopustno. “V primeru druge interpelacije zoper ministrico Kopač Mrak gre za klasično obliko politične manipulacije in izkoriščanja družinske tragedije, in tragedije dveh nedolžnih otrok, za ozke politične cilje stranke SDS, ki si na vsak način želi pridobiti pozornost pri čemer ne izbira sredstev,” je bil jasen Židan.

“Takšna politična praksa nam je tuja in jo Socialni demokrati kategorično zavračamo,” je bil oster predsednik SD Dejan Židan​ in dodal, “da pričakujemo popolno podporo koalicije ministrici Anja Kopač Mrak​”. Židan je poudaril, da v SD delujemo korektno in transparentno ter varujemo vrednote. Ob tem je spomnil na rezultate v mandatu Kopač Mrakove, med drugim je izpostavil upad števila brezposelnih in naraščanje zaposlenih ter projekt reorganizacije centrov za socialno delo.

Interpelacija zoper ministrico Kopač Mrak po besedah Židana ni napad na ministrico, ampak napad na družinske vrednote. “Najbolj pomembno je, da zaščitimo otroke,” je poudaril Židan. Po njegovem mnenju mediji vedno pogosteje javno poročajo o otrocih, ki so lahko žrtve nasilja, in so zaradi težkih družinskih razmer obravnavani v sodnih, upravnih in drugih postopkih. Židan meni, da je takšno ravnanje za otroke škodljivo, saj naj bi to povzročalo dodatne psihološke travme ter vplivalo tudi na otrokov duševni in socialni razvoj.

“Pri tem gre tudi za kršenje ustavne pravice do zasebnosti,” je opozoril predsednik SD. Po njegovem mnenju je nedopustno, da je poslanska skupina SDS pri vložitvi interpelacije zoper ministrico Kopač Mrak družinsko tragedijo uporabila za obračune s koalicijo. “Obračuni ne bodo koristili ne otrokom in družini in ne državi,” je povedal Židan in dodal, da “so le simptom časa, v katerem živimo v Sloveniji in v katerem živimo tudi v Evropi”.

Anja Kopač Mrak v DZ ob drugi interpelaciji

“Interpelacija predstavlja poskus vpliva podpisnikov interpelacije na potek in vsebino konkretnega postopka, kar je z vidika delitve oblasti nedopustno,” pa je v DZ opozorila ministrica Anja Kopač Mrak. “Namen interpelacije je očitno rušenje zaupanja državljanov v socialne institucije in diskreditacija mene kot ministrice,” je dodala ministrica iz vrst SD in v odgovoru na interpelacijo v DZ zavrnila vse očitke. Opozorila je, da so podpisniki interpelacije pomešali naloge in pristojnosti posameznih organov ter jo po njenih besedah pozivajo k vmešavanju v postopke mimo pooblastil, kar bi lahko razumeli kot napeljevanje k storitvi kaznivih dejanj. “Vsebina interpelacije temelji na konkretnem primeru dveh mladoletnih otrok, pri katerem upravni oziroma sodni postopki še niso zaključeni,” je povedala ministrica Kopač Mrak.

Hkrati je ministrica poudarila, da je treba pri obravnavi interpelacije v prvi vrsti imeti pred očmi pravico do zasebnosti, ki je v primeru otrok še bolj pomembna in jasno opredeljena v Konvenciji o otrokovih pravicah. Opozorila je, da podpisniki interpelacije hočejo za vsako ceno razgrniti zgodbo družine in zlorabiti tragedijo v ozke politične namene. Otroci iz konkretnega primera pa so bili po besedah ministrice preveč izpostavljeni tako v medijih kot tudi v javnih razpravah. Ministrica Kopač Mrak sodbo Vrhovnega sodišča spoštuje. “Vendar sodišče jasno loči med koristmi otrok in babice, odločanje o pravicah otrok pa ni bilo predmet tega sodnega spora, pač pa je sodišče odločalo o pravicah babice,” je opozorila ministrica Kopač Mrak. “Sodišče je ugotovilo le, da je bila babici kršena ustavna pravica do družinskega življenja, ni pa ugotavljalo morebitne kršitve pravic otrok in tudi ne njihovih koristi,” je dodala ministrica.

“Pravnomočnost konkretne odločitve sodišča je ustavna vrednota, ki pa ne more biti absolutna, kadar je treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka zaradi spoštovanja njegovega osebnega dostojanstva in drugih človekovih pravic,” je opozorila Anja Kopač Mrak. Poudarila je, da je njena vloga v takšnih primerih nadzorna in sistemska ter da kot ministrica ne more in ne sme dajati konkretnih navodil posameznim organom, kar bi bilo mimo njenih pristojnosti. Poudarila je, da kot ministrica nima nobenih pristojnosti glede odvzema otrok, da je pri tem center za socialno delo samostojen in da se minister s konkretnimi navodili ne sme vmešavati.

Da bi se odstranil vsak dvom o nepristranskosti pri odločanju je ministrica že spomladi vladi predlagala, da jo iz postopkov, povezanih s tem primerom, izloči. “To pomeni, da nisem seznanjena z vsebino zadeve in da v skladu s svojimi pristojnosti in pooblastili o njej ne morem in ne smem odločati,” je dejala ministrica Kopač Mrak. Ministrica je ocenila, da tako prva kot tudi druga vložena interpelacija predstavljata zlorabo instituta interpelacije. Ponovno je poudarila, da podpisniki interpelacije iz vrst SDS kot podlago za interpelacijo uporabljajo vsebino, ki sploh ne bi smela biti predmet interpelacije, pač pa stvar ravnanja institucij socialne države in ustreznih upravnih oziroma sodnih postopkov.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak

Ministrica Kopač Mrak: Spremembe zakonodaje bodo v korist prejemnikom varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči

Vlada Republike Slovenije je v četrtek, 24. novembra, določila predlog sprememb zakonodaje v zvezi s prejemanjem varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči, ki jih je pripravila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Kot je ob tem pojasnila ministrica Kopač Mrak, predlog zakona ukinja zaznambe na nepremičninah in ukinja vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov.

Varstveni dodatek je namenjen posameznikom in družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Zaradi svoje starosti oz. stanja potrebujejo pomoč trajno, saj ni mogoče pričakovati, da bi si lahko socialni položaj izboljšali s pridobitnim delom. Denarna socialna pomoč pa je namenjena posameznikom ali družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti začasno. Vlada je sprejet predlog posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku, da bi sprememba lahko stopila v veljavo s 1. januarjem 2017.

 Varstveni dodatek

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji v letu 2015 je bila 14,3 % in je prvič po dveh letih padla. V splošnem se revščina zmanjšuje, kar pa ne velja za revščino med starejšimi, zlasti samskimi, ki je bistveno višja kot pri splošni populaciji. Predlog prinaša črtanje zaznambe na nepremičnini v lasti upravičenca do varstvenega dodatka oz. denarne socialne pomoči, ki je do omenjenih pravic upravičen, ker v skladu z zakonskimi določbami nima dovolj sredstev za preživljanje. Kot oseba, ki ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje, se po predlogu šteje oseba, ki ima v lasti stanovanje (oz. hišo), katerega vrednost presega 120.000 evrov.

Če ima oseba v lasti nepremičnino, vredno več kot 120.000 evrov, je do omenjenih pravic lahko upravičena le, če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Po preteku 24 mesecev pa pod dodatnim pogojem zaznambe na nepremičnini.

Predlog novele zakona si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/Xqs1T

Ministrica Anja Kopač Mrak na MDDSZ

Ministrica Kopač Mrak v odzivu na že drugo interpelacijo opozicijske SDS zoper njo: “Gre še za eno zlorabo otrok, pa tudi babice in dedka, v ozke politične namene.”

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak interpelacijo, ki so jo zoper njo že drugič vložili poslanci opozicijske SDS, ocenjuje kot zlorabo družinske tragedije v ozke politične namene. “Gre še za eno zlorabo otrok, pa tudi babice in dedka, v ozke politične namene; napovedana interpelacija je iskanje in preusmerjanje medijske pozornosti in je, tako kot v interpelacijah zoper kolege v vladi in tudi vlado v celoti, poskus našega izčrpavanja,” je povedala ministrica Kopač Mrak.

Njen odstop ne bi v ničemer vplival na položaj velenjskih dečkov, je prepričana ministrica Kopač Mrak, ki pa bi odstopila, če bi to od nje zahteval predsednik vlade. “Kot ministrica ocenjujem, da je podpora mojega nadrejenega pomembna,” je v današnji izjavi za javnost poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrak ter pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali bi v primeru Cerarjevega poziva k odstopu to storila. S predsednikom vlade se bo sicer sestala v tem tednu, ministrica Kopač Mrak pa pričakuje, da mu bo uspela pojasniti svoj primer.

Ministrica Kopač Mrak je v odzivu na interpelacijo danes poudarila, da ji poslanci SDS očitajo opustitev dolžnega ravnanja, po drugi strani pa je odvetnik starih staršev velenjskih dečkov zahteval njeno izločitev iz vseh postopkov. “To sem kot ministrica tudi storila, in sicer zaradi zaščite interesa otrok in predvsem, da se zagotovi zakonitost postopkov, kar je v pritožbi ves čas izpostavljal odvetnik starih staršev,” je poudarila ministrica Kopač Mrak in dodala, “da je to mojo izločitev potrdila tudi vlada, kar pomeni, da nisem seznanjena z vsebino zadeve in da v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili o njej ne morem in ne smem odločati.” Tudi sicer minister ne more na podlagi telefonskih klicev in pritiskov odločali o tem, kje bo kakšen otrok nastanjen, in presojati, kaj je korist otroka. “Sama si ne želim živeti v državi, kjer bodo ministri odločali o tako pomembnih temah,” je dodala ministrica Kopač Mrak.

Ponovila je, da je odločitev Vrhovnega sodišča absolutno treba spoštovati, imela pa bo tudi vpliv na zakonodajno ureditev v prihodnje. Napovedala je, da bo predlog novega družinskega zakonika na vladi in v Državnem zboru do konca leta. V njem bodo ponovno poskusili celovito urediti družinsko zakonodajo na enem mestu, med drugim predvidevajo prenos odločanja o najpomembnejših družinskih zadevah s centrov za socialno delo na sodišča. To bi se po njenih besedah že zgodilo, če družinski zakonik ne bi padel na referendumu. “In danes o tem primeru verjetno niti ne bi govorili,” je dodala ministrica. Opozorila je še, da je Vrhovno sodišče razsojalo o vprašanju priznavanja družinskega življenja starim staršem, medtem ko sodišča še niso presojala o koristi otrok. Pravice odraslih po njenih besedah nikakor niso nepomembne, a jih je treba postaviti tudi ob bok koristi otrok.

Ministri SD

Predsednik Židan ob 2. obletnici delovanja v Vladi: Socialni demokrati od delovanja koalicije v prihodnjih dveh letih pričakujemo več

Socialni demokrati po prvih dveh letih sodelovanja v aktualni vladi izpostavljamo uspehe, med katerimi je upad brezposelnosti, vendar od koalicije pričakujemo še več. Predsednik SD mag. Dejan Židan je na današnji novinarski konferenci ob 2. obletnici vlade opomnil, je čas obljub končan. Med prioritetami izpostavlja izboljšanje razmer v zdravstvu, saj so “trenutni rezultat delovanja te vlade bistveno daljše čakalne vrste”. Kot je spomnil Židan, v času te vlade beležimo v Sloveniji gospodarsko rast, hitro zmanjševanje števila nezaposlenih in naraščanje zaposlenih. A po njegovih besedah vemo, da se življenje v Sloveniji ni začelo s to vlado. “Dobri gospodarski rezultati so posledica delovanja te, a tudi prejšnjih vlad in ugodnih zunanjih razmer,” je povedal Židan.

NK SD ob drugi obletnici vlade

Kot pomembno je izpostavil tudi politično stabilnost, a ob tem poudaril, da smo v SD bolj ambiciozni. “Prav je, da ljudje od nas pričakujejo več, zato tudi v SD od delovanja koalicije v prihodnjih dveh letih pričakujemo še več,” je poudaril predsednik SD. Po njegovih besedah je nepredstavljivo, da čakalne dobe v zdravstvu še vedno naraščajo. Zato je cilj sprejetje ukrepov do konca leta ter večkratno zmanjšanje čakalnih dob do konca mandata. Ob tem v SD pričakujemo uresničitev obljube, da bomo pomagali celotnemu varnostnemu sistemu, torej izboljšali položaj tudi poklicnih gasilcev, vojakov in policije v pravosodnem sistemu. Židan je še spomnil, da je položaj Slovenije v prihodnje odvisen od stabilnosti EU, zato pričakuje aktivnosti pri pozicioniranju Slovenije po brexitu.

NK SD ob 2. obletnici vlade – uvod mag. Dejan Židan from Socialni demokrati on Vimeo.

Socialni demokrati v prihodnjem delovanju vlade pričakujemo še bistveno izboljšanje statusa upokojencev, med drugim oblikovanje demografskega sklada ter rešitev vprašanja dolgotrajne oskrbe. Predsednik SD je spomnil, da so glavne obljube vlade navedene v koalicijski pogodbi in akcijskem načrtu, ki ga bo vladna ekipa pregledala na petkovem delovnem posvetu. Po Židanovih besedah se v SD zavedamo, da se koalicijska pogodba navezuje na obljube v celem mandatu, a partnerje že opozarjamo na nekatera tveganja, med katerimi so razmere v zdravstvu. Po Židanovem mnenju mora koalicija pokazati, da je ena od možnosti v prihodnjem mandatu podobna struktura vlade, kot je sedaj, “kjer pa bodo verjetno razmerja med strankami nekoliko drugačna”. “Če se stranke vladne koalicije spopadajo, je rezultat le pasivnost njihovih volivcev,” ugotavlja Židan, ki zato verjame, “da so dovolj politično zreli, da tega ne bodo počeli”.

NK SD ob 2. obletnici vlade – mag. Dejan Židan o delu na MKGP from Socialni demokrati on Vimeo.

Ministri iz vrst SD so uvodoma predstavili tudi dosežke na svojih resorjih in načrte. Židan je med nekaterimi dosežki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naštel potrjen program razvoja podeželja, sprejem zakona o agrarnih skupnostih, sprejem interventnega zakona za pomoč po hudi pomladanski pozebi, akcijski načrt za mlade prevzemnike, pripravo posebnih ukrepov za Haloze in podobna problemska območja in sprejem zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. “Novoustanovljena družba SiDG upravlja z gozdovi v državni lasti na način, ki zagotavlja trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, vključno s spodbujanjem razvoja gorskih in hribovskih kmetij ter zagotavljanjem surovine lesnopredelovalni industriji,” je poudaril minister Židan.

NK SD ob 2. obletnici vlade – Miloš Bizjak o delu na MORS from Socialni demokrati on Vimeo.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak, ki je zaradi delovnih obveznosti ministrice za obrambo Andreje Katič predstavil nekatere dosežke na obrambnem resorju, pa je med drugim naštel dosežke kot so ustavitev trenda padca obrambnih izdatkov, pripravo resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 2016-2022, vzpostavitev modularne zmogljivosti Slovenske vojske za zaščito, reševanje in pomoč ter zagotovitev nadaljevanja helikopterskega reševanja z državnimi zrakoplovi in pogodbo s Slovenija Transplant o uporabi letala Falcon za prevoz človeških organov, namenjenih transplantaciji.

NK SD ob 2. obletnici vlade – dr. Anja Kopač Mrak o delu na MDDSZ from Socialni demokrati on Vimeo.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je med najvidnejšimi kazalci izpostavila upad števila brezposelnih pod 100.000 ter naraščanje števila zaposlenih. Ključne od prioritet pa ostajajo med drugim reorganizacija centrov za socialno delo in spremembe zakonodaje, s katerimi bi v večini primerov za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ukinili zaznambe na nepremičninah, prav tako bi ukinili tudi vračilo. Gre za primere, ko ima posameznik oziroma družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov.

NK SD ob 2. obletnici vlade – odgovori na novinarska vprašanja from Socialni demokrati on Vimeo.

Anja Kopač Mrak in Franc Hočevar

Ministrica Kopač Mrak: Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po novem predlogu zakona brez zaznamb in vračanja

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo na predlog ministrice iz vrst SD, dr. Anje Kopač Mrak, predlagalo spremembe zakonodaje, s katerimi bi v večini primerov za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ukinili zaznambe na nepremičninah, prav tako bi ukinili tudi vračilo. Gre za primere, ko ima posameznik oziroma družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov.

Kot je na današnji novinarski konferenci na sedežu SD v Ljubljani spomnila ministrica Anja Kopač Mrak, je na terenu še vedno veliko primerov, ko se posamezniki, še posebej starejši, odpovedo varstvenemu dodatku zaradi navezanosti na nepremičnino. Število prejemnikov varstvenega dodatka je od sprememb zakonodaje leta 2012 padlo s 46.700 na okoli 10.000, spremembe iz leta 2014 so na tem področju prinesle premajhen učinek.

Tako bo ministrstvo zdaj predlagalo spremembe zakonodaje, s katerimi bi ukinili zaznambe na nepremičninah. “Na drugačen način predlagamo tudi upoštevanje premoženja kot dejavnika za pridobitev upravičenosti do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak. Posamezniki in družine, ki so lastniki nepremičnine v vrednosti do 120.000 evrov in v tej nepremičnini tudi bivajo, tako ob nespremenjenih drugih pogojih v zakonu “pridobijo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek brez zaznambe, ukinjamo pa tudi vračilo teh pravic”, je povedala ministrica iz vrst SD.

Kot je dodala, so o meji 120.000 evrov precej razpravljali, zaradi specifičnih situacij na terenu pa so se odločili tudi za diskrecijsko pravico socialnih delavcev, da tudi posameznikom oziroma družinam z dražjo nepremičnino dodelijo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. Vendar pa je v teh primerih po določenem času potrebna zaznamba in tudi vračilo. “Če imaš tako veliko nepremičnino, jo lahko aktiviraš. Dajemo pa razumni čas 24 mesecev, da to narediš,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak.

Predlog zakona bo šel po besedah Kopač Mrakove v prihodnjih dneh v javno obravnavo, verjame pa, da z iskanjem konsenza znotraj koalicije in tudi širše ne bo težav. Kot je poudarila, je zelo malo takih prejemnikov varstvenega dodatka, ki imajo nepremičnino, dražjo od 120.000 evrov, medtem pa ocene ministrstva kažejo, da se je okoli 13.000 ljudi varstvenemu dodatku odpovedalo zaradi zaznambe.

V DZ si ministrica Kopač Mrak želi obravnave novele zakona po rednem postopku, verjame pa, da bi spremembe lahko začele veljati z novim letom. Ministrstvo za delo ob tem predlaga tudi, da bi se zaznambe za nazaj umaknile. Kako to izvesti, še usklajujejo z ministrstvom za pravosodje. “Ugotovili smo, da se nismo mogli odzvati dovolj hitro, ko so ljudje želeli razpolagati z nepremičnino, na primer zamenjati večjo za manjšo ali jo prodati,” je razlog za to navedla ministrica. Kar pa se tiče dolgov iz preteklosti, ti ostajajo – tudi zaradi tistih, ki so tak dolg že poravnali. Kot je še navedla ministrica Kopač Mrak, je med 10.000 prejemniki varstvenega dodatka 2500 zaznamb, med 55.000 prejemniki denarne socialne pomoči jih je 6600. Od tega je 1100 primerov takih, ko nekdo hkrati prejema obe omenjeni vrsti pomoči.

Z napovedanimi spremembami je zadovoljen tudi predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar. “Ta predlog je pomemben prispevek k stabiliziranju materialnih razmer in izboljšanja pogojev življenja v starosti,” je ocenil Hočevar in dodal, da “bo omogočil dobršnemu delu upravičencev, da aktivno razpolagajo s svojim premoženjem in urejajo svoje materialno stanje”. Hočevar je še spomnil, da se kakovost življenja starejših v Sloveniji ne izboljšuje; pokojnine se ne usklajujejo skladno z zakonom, v primerjavi s povprečno plačo že leta padajo. Starejši so po njegovih navedbah tudi glavne žrtve čakalnih vrst v zdravstvu.

Ljubljana, vlada.Novinarska konferenca po seji vlade.

Ministrica Kopač Mrak: Načrtujemo ukrepe za dvig stopnje delovne aktivnosti starejših

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z dokumentom ministrstva za delo “Starejši in trg dela v Sloveniji”, ki naslavlja izzive starajoče družbe. Ključni cilj je dvig stopnje delovne aktivnosti starejših, je na novinarski konferenci po seji vlade dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki meni, da bo v družbi potrebna sprememba odnosa do zaposlenih, tudi starejših. Dokument, s katerim se je seznanila vlada, bo v nadaljevanju obravnaval Ekonomsko-socialni svet, ministrstvo pa ima do 15. oktobra čas, da na njegovi podlagi pripravi akcijski načrt. Vlada bo končni dokument skupaj z akcijskim načrtom sprejela po obravnavi dokumenta s socialnimi partnerji.

Ministrica Kopač Mrak je ocenila, da gre za celovit dokument, ki vključuje demografske napovedi, oceno stanja in prihajajočih izzivov. Kaže tudi, da je treba začeti reševati težave in položaj starejših na trgu dela, pri tem pa je potrebna celovita obravnava. “Če tega ne bomo naredili, bomo težko pričakovali, da bodo ljudje delali dlje,” je dejala ministrica za delo iz vrst SD. Dokumentu, ki med drugim naslavlja vprašanja zdravega delovnega okolje za vse generacije, izobraževanja in vseživljenjskega učenja, bodo sledili predlogi ukrepov, o katerih pa ministrica danes še ni podrobneje govorila. Na novinarsko vprašanje, ali bo ministrstvo predlagalo drugačne davčne obravnave starejših, je ministrica Kopač Mrak odgovorila, da so “bili danes na vladi že opozorjeni, da morajo biti fiskalno nevtralni”.

Kot je zapisano v osnutku dokumenta, objavljenega na spletnih straneh vlade, sta bili temeljni izhodišči pri njegovi pripravi zelo nizka delovna aktivnost starejših od 50 let v Sloveniji in pričakovana demografska gibanja, na podlagi katerih je pričakovati spremenjeno starostno strukturo prebivalstva z manjšim število delovno sposobnega prebivalstva in večjim deležem starejših. Dokument vključuje tudi nabor možnih ukrepov, ki bi lahko prispevali k višji stopnji delovne aktivnosti starejših, daljšemu ostajanju v zaposlitvi ter izboljšanju zaposljivosti starejših. Med predlogi je v osnutku navedena podrobnejša preučitev institutov, ki predstavljajo pozitivno diskriminacijo starejših v primerjavi z ostalimi delovno aktivnimi, njihov vpliv na zaposljivost starejših in predvsem na ohranitev njihove zaposlitve.

Prav tako je navedena možnost uvedbe spodbud delodajalcem za vlaganje v človeški kapital, predvsem v zdravje in usposabljanje delavcev. Med predlogi pa je tudi zagotavljanje posebnega pravnega varstva pred odpovedjo tudi starejšim delavcem, ki jim je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za brezposelnost do izpolnitve pogojev za starostno pokojnine.

Več o dokumentu si lahko preberete na povezavi MDDSZ: http://www.mddsz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1939/7981/

Han in Židan

Židan: “Pričakujem, da bomo po tem, ko je ena od koalicijskih strank obrnila hrbet drugima dvema, znotraj koalicije opravili temeljit pogovor.”

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v izjavi za medije pojasnil, da je po interpelaciji, ki jo je sicer ministrica dr. Anja Kopač Mrak prestala, zmagovalec Janša in opozicijska stranka SDS. “Ponovno so uspeli nekaj volivcev prepričati, da bodo verjetno še dodatno pasivni. Še dve ali tri takšne seje in ne bo potrebno, da Janša ustanovi še eno stranko, saj ima dobre možnosti za zmago,” je ocenil Židan. Dogajanje okoli interpelacije je bilo po njegovem mnenju v škodo politične levice, poraženec pa je med drugim koalicija, ki je še z dvema glasovoma opozicijskega Zavezništva zbrala le 38 glasov v podporo ministrici iz vrst SD.

“Socialni demokrati bomo storili vse, da v Sloveniji ne bo politične nestabilnosti,” je po sredinem glasovanju v DZ zagotovil predsednik stranke Dejan Židan. Kljub temu po njegovih besedah o dogajanju v zadnjih dneh v SD pričakujemo temeljit pogovor znotraj koalicije. Židan je po glasovanju o interpelaciji zoper ministrico ponovil oceno, da je bila zgodba družinske tragedije zlorabljena za politični obračun s socialno politiko, ki jo vodi Kopač Mrakova. Kot je poudaril, pa ni pričakoval, da se bodo dvema desnima strankama pri tem pridružile tudi nekatere stranke, ki se deklarirajo za leve.

Na ta način je po njegovih besedah nastala “nenačelna koalicija proti vodenju socialne politike, ki beleži nadpovprečne rezultate”. Na drugi strani pa je za Židana zelo pomembno, da smo v SD tudi v času interpelacije ohranili načelno držo, saj nismo pristali na kadrovske in politične “kravje kupčije”. Ob tem je Židan poudaril, da si v SD ne želimo nestabilnosti v državi. Pričakuje pa, da bomo o tem, da “je ena od koalicijskih strank obrnila hrbet drugima dvema”, znotraj koalicije opravili temeljit pogovor. Protokol o medsebojnem sodelovanju v koaliciji mora namreč po njegovih besedah veljati za vse.

Predsednik SD je ob tem dodal, da je bil presenečen nad kritikami socialne politike, tudi zato, ker nikoli v razpravah o sredstvih za socialno politiko “ni bilo nobene pomoči DeSUS”. Količina denarja za socialo je namreč po njegovih besedah neposredno povezana z možnostjo vodenja socialne politike. Ob dani količini denarja pa Slovenija dela bolje od primerljivih držav EU, je zatrdil predsednik SD.

Anja Kopač Mrak ob interpelaciji v DZ

V pogovorih torej ni bilo vprašanje kakovost vodenja socialne politike, ampak zgolj eno konkretno kadrovsko vprašanje. In zaradi tega nepomembnega kadrovskega vprašanja je DeSUS sodeloval s SDS pri rušenju skupne koalicije, je opozoril predsednik SD Dejan Židan. O aktualnem političnem položaju, povezanem z dogajanjem v minulih dneh, bo po napovedi Židana prihodnji četrtek razpravljalo tudi Predsedstvo SD. Takrat bodo kot stranka zavzeli tudi neko širšo politično oceno.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je dodal, da smo tokrat “poraženci vsi, predvsem pa koalicija”. Stranka SD je dobila zaušnico od ene koalicijske stranke, ob tem pa tudi v drugi niso glasovali vsi poslanci. Kot je dodal, je zato potrebno, “da se koalicijske stranke usedemo za mizo in se po moško pogovorimo, ali lahko sploh še skupaj delujemo”. Svoje vtise je Han ponazoril tudi s športnim primerom. Kot je dejal, se mu je zazdelo, kot bi si na nogometni tekmi med Slovenijo in Hrvaško eden od igralcev sredi tekme premislil in oblekel kockasti dres.

Matjaž Han ob interpelaciji v DZ

Ministrica dr. Anja Kopač Mrakova je ocenila, da je bila interpelacija usmerjena “v željo po arbitrarnem odločanju ministrice za delo o zadevah, ki so v pristojnosti drugih organov”. Tokrat so bili rezultati tega resorja po njeni oceni “izrabljeni za obračunavanje v političnem prostoru”, kot bi bile jutri volitve. Potrdila je, da je v tem trenutku “na mestu” njen razmislek o nadaljnjem delu, o tem pa se bo pogovorila tudi s premierjem Cerarjem. Kot je zatrdila, je odgovorna političarka, ki se zaveda dela, ki ga opravlja.

Socialni demokrati verjamemo, da smo vsi, ki smo spremljali celodnevno razpravo v Državnem zboru o interpelaciji zoper našo ministrico dr. Anjo Kopač Mrak prišli do istega zaključka. Interpelacija, ki jo je vložila SDS je skropucalo. Napisana je bila površno, na hitro, silom prilike, njena vezanost na konkretni primer in s tem izraba dveh nedolžnih otrok v politične namene, pa je nadvse nizkotna. Pa nas takšno nemoralno delovanje pri SDS niti (več) ne preseneča.

Preseneča pa nas to, da še zdaj niso ugotovili, kakšno škodo so s tem povzročili otrokoma. Ju za vselej stigmatizirali. Da je interpelacija absurd so ugotovili celo njihovi kolegi iz opozicije. Iva Dimic iz Nove Slovenije je npr. povedala, da “predlagatelji današnje interpelacije so izpostavili konkreten problem za razrešitev ministrice, ga utemeljili zgolj na konkretni temi, ki jo vsi že dobro poznamo iz medijev, kar morda ni najbolj primerno.”

Han Židan in Kopač Mrak

So pa nas po drugi strani presenetila stališča in obrazložitve nekaterih poslanskih skupin, ki so interpelacijo podprle. Pričakovali bi namreč, da bodo te poslanske skupine svojo odločitev utemeljile in argumentirale z dokazovanjem in navajanjem odgovornosti ministrice v konkretnem primeru. Namreč zaradi tega je bila vložena interpelacija. Zaradi konkretnega primera.

Namesto tega pa so nekatere poslanske skupine interpelacijo izkoristile za rušenje dobrega, sicer ne idealnega sistema socialnega varstva in socialne politike v Sloveniji. In spet smo pri hitrem nabiranju političnih točk. V Novi Sloveniji so izpostavili odgovornost ministrice zaradi povišanja revščine v Sloveniji. DeSUS je med argumenti navedel premalo angažiranost in neposluh ministrice pri projektu Starejši za starejše, kar je presenetilo celo vodstvo ZDUS-a, ki je ta argument označil za neresničen.

V Združeni levici so podporo interpelaciji utemeljili z odgovornostjo ministrice zaradi povečevanja brezposelnosti in socialne neenakosti. Očitno nimajo natančnih podatkov, saj število brezposelnih v Sloveniji pada. V strukturi brezposelnih na letni ravni se je namreč znižal delež vseh kategorij brezposelnih, najbolj pa delež brezposelnih, starih med 15 in 29 let. V teku je reorganizacija centrov za socialno delo, s katero se bo socialno delo še bolj približalo ljudem.

Kopač Mrak ob interpelaciji v DZ

Konkretne številke in vrsta ukrepov, ki jih je tekom mandata sprejelo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kažejo, da se socialna politika v tej državi izboljšuje. Še zdaleč pa ni idealna. Ampak zato smo tukaj, sprejeli smo odgovornost, da pomagamo izboljšati položaj ljudi, še posebej tistih najranljivejših in najšibkejših. Kdaj bodo nekatere politične stranke in tudi posamezniki ugotovili, da je boljše, da stopimo skupaj? Da najdemo rešitve in ukrepe, ki bodo še izboljšali položaj državljank in državljanov? Ukrepi, ki bodo neposredno vplivali na kakovost življenja ljudi, ukrepi, ki jih kot država moramo sprejemati skupaj, po dogovoru, takšni ukrepi bodo povrnili zaupanje ljudi v politiko.

Na koncu velja opozoriti, da ne smemo dopustiti, da se za dosego političnih ciljev javno izpostavljajo otroci. Vsa Slovenija zdaj pozna zgodbo dveh koroških dečkov, pozna njuna imena, pozna njuno zgodbo. Kako ju bo to zaznamovalo v prihodnosti si ne upamo niti zamisliti. Tudi ta seja v DZ ni koristila nikomur. Še najmanj pa otrokoma.

Naša zahvala pa gre vsem tistim poslancem, ki jih SDS s to interpelacijo, s svojimi populističnimi izjavami na račun tako občutljive materije kot je družina in izpostavljanje konkretnega primera v javnosti, ni uspel prepričati.