Prispevki

Anja Kopač Mrak o predlogu Družinskega zakonika

Vlada sprejela predlog družinskega zakonika katerega cilj je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih

Vlada je določila besedilo predloga Družinskega zakonika in ga predložila Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku. “S tem želimo zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava,” je ob robu seje DZ povedala ministrica dr. Anja Kopač Mrak. Gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na sodišča. Po predlogu bodo namreč o večini teh ukrepov, ki so trajnejšega značaja, odločala sodišča. Prav tako so sodišča predvidena za odločanje o začasnih odredbah, o rejništvu in skrbništvu.

“Prenos na sodišče bo potekal postopno. Ministrstvo za pravosodje mora poleg kadrovskih zagotoviti tudi zakonsko podlago. Prenos bo končan s 1. 1. 2019,” je napovedala ministrica Kopač Mrak. “O nujnih ukrepih, ko je otrok tako ogrožen, da ne more niti trenutka več ostati v matični družini, pa bodo še vedno odločali centri za socialno delo, a bo tak ukrep lahko veljal največ šest dni,” je še dejala ministrica. Pojem družine je v predlogu zastavljen širše kot v veljavni zakonodaji. “Družina je življenjska skupnost otroka z obema ali enim staršem ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. Otrok je torej tisti, ki ustvarja družino,” je še dejala ministrica.

V določbah o zakonski zvezi se ohranja pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. Bodočima zakoncema se daje na voljo več možnosti sklenitve zakonske zveze, tudi zunaj uradnih prostorov. Županom se podeljuje pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez. Zakonca si lahko prosto dogovorita pogodbeni premoženjski režim, “ali drugače, uvaja se možnost ženitnih pogodb”, je povedala ministrica Kopač Mrak. Razveza pa bo v določenih primerih sedaj enostavnejša. “Če zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok in se o najpomembnejših vprašanjih glede premoženja in stanovanja dogovorita, se lahko zakonska zveza razveže pred notarjem v obliki notarske listine,” je pojasnila ministrica.

“Izraz roditeljska pravica je v zakoniku zamenjan z izrazom starševska skrb, saj gre po eni strani za obveznost staršev do otrok, po drugi strani pa imajo prav takšne obveznosti tudi morebitni posvojitelji, ki sicer niso roditelji, so pa starši,” je povedala ministrica Kopač Mrak. Spreminja se tudi določilo glede skupne vzgoje in varstva otrok. Sodišču omogoča, da o tem odloči, če oceni, da je to v korist otroka, tudi če starša o tem ne dosežeta sporazuma. Staršem bi po novem tudi omogočili, da vnaprej izrazijo voljo, kdo naj v primeru njihove smrti ali trajne nezmožnosti skrbi za njihovega otroka. “Sodišče to voljo upošteva, če ni v nasprotju s koristjo otroka,” je predlog določbe navedla ministrica Kopač Mrak.

V zakoniku so predvideli tudi možnost posvojitve vnukov, ko ti nimajo več staršev. Ministrica je spomnila na nekatere pomisleke glede tega vprašanja, med drugim, da bi otroka s tem, ko bi ga posvojili stari starši po enem od staršev, iztrgali iz družine drugega od staršev. “Našli smo rešitev. Za otroka, ki nima več živih staršev, lahko sodišče sorodniku, ki je pripravljen celovito prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. To pa bi se mu lahko odvzela le na enak način in na enaki podlagi, kot se starševska skrb lahko odvzame staršem,” je obrazložila ministrica. Novost je tudi mediacija v družinskih postopkih, ki se lahko izvede pred, med ali po koncu sodnega postopka glede vseh družinsko pravnih spornih vprašanj. Izvajali naj bi jo centri za socialno delo in sodišča, lahko pa se podeli dovoljenje tudi drugi fizični ali pravni osebi.

V družinskem zakoniku uvajajo tudi programe v podporo družini, ki bodo po besedah ministrice namenjeni pripravam na starševstvo, spodbujanju pozitivnega starševstva in krepitvi starševskih kompetenc, izboljšanju komunikacije in odnosa v družini, aktivnemu preživljanju prostega časa in usklajevanju družinskega in poklicnega življenja. Financirali jih bodo na podlagi javnih razpisov. Prav tako se ureja status društev na področju družinske politike. Predlog zakonika predvideva tudi vladno sprejetje resolucije o družinski politiki vsakih deset let. Zadnji tak temeljni strateški predpis na področju družine datira v leto 1993. “Predlagamo tudi ustanovitev sveta za otroke in družine na ravni vlade, ki bo spremljal ukrepe na področju družinske politike in vladi dajal ustrezna priporočila,” je še dejala ministrica Anja Kopač Mrak iz vrst SD.

Predlog družinskega zakonika si lahko podrobneje preberete na povezavi: http://skrci.me/1BOFf

Pravnica Eva Žunkovič

Eva Žunkovič: Ko otroci kličejo na pomoč …

Nasilje v družini – kaj lahko naredimo kot družba?

V minulih dneh je Slovenijo pretresel krut primer nasilja nad dveletnim otrokom na Jesenicah, ki se je stopnjevalo do te mere, da je nedolžna deklica celo umrla. Ob takem dogodku se nam vsem poraja nešteto vprašanj, jeznih očitkov in zgroženosti. Kako razumeti, da je lahko nekdo sposoben poškodovati, trpinčiti in pretepsti otroke? In to celo do smrti. Kako kaznovati tiste, ki se spravijo na najranljivejše? Kako bi lahko takšno nasilje preprečili?

Pravna urejenost nasilja nad otroki v družini je pomemben pokazatelj odnosa družbenega in kulturnega okolja do izpostavljenosti otrok nasilju v družini. V Sloveniji smo sicer žal skoraj 20 let kasneje kot v svetu spregovorili o trpinčenju otrok v družini. Nasilje nad otroki se v današnjih časih dogaja prepogosto. Največkrat se zgodi prav v družini. Storilci so osebe, ki jih otrok pozna, jim zaupa, jih ima rad. Ko te osebe zlorabijo otrokovo zaupanje in izkoristijo moč nad njim, sta šok in žalost za otroka toliko večja. Nasilje nad otroki je kaznivo dejanje, ki je po Kazenskem zakoniku sankcionirano s kaznijo zapora do 5 let.

Posebej pomembna je določba v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, ki narekuje, da MORA vsakdo, ki sumi, da je otrok žrtev nasilja, to prijaviti Centru za socialno delo, Policiji, ali Državnemu tožilstvu in to tudi, če ga zavezuje poklicna molčečnost. Zakon tako več ne dopušča opravičevanja nasilja v družini zaradi zasebnosti in „zaščite“ družine. Glede na to, da živimo v družbi, ki visoko ceni tradicionalne vrednote in v kateri družina predstavlja enega izmed temeljnih in najpomembnejših stebrov življenja, je nujno potrebno, da se vsak posameznik zaveda, da je nasilje v družini mogoče preprečiti s pravočasnim obveščanjem pristojnih organov. Velikokrat se mi namreč zazdi, da raje pogledamo stran, zamižimo in se ne vtikamo v zasebna življenja drugih. Igramo pasivnega opazovalca.

Včasih se celo prej odzovemo in se raje s sosedom skregamo, če njegov pes laja prepogosto, ali če sosed v poznih urah navija glasbo, kot pa takrat, ko slišimo jok in kričanje, in sumimo, da gre v družini nekaj narobe. V tej družini je šlo nekaj hudo narobe. Zakaj je morala umreti nedolžna deklica? Kako da ni nihče v njeni okolici opazil, da jo mama in njen partner zlorabljata? Nekateri celo zahtevajo linč za oba povzročitelja. Pomembno je, da se zavedamo, da se na nasilje ne smemo odzivati z dodatnim nasiljem, ampak moramo rešitve poiskati drugje, v ustrezni zakonski podlagi in preventivni dejavnosti. Biti otrok bi moralo biti veselje ne pa bolečina. V Sloveniji je občutljivost na nasilje v družini še vedno na razmeroma nizki ravni, kar se kaže s problemom premajhnega števila prijav nasilja.

Z zavrnitvijo predloga Družinskega zakonika na referendumu leta 2012 so državljanke in državljani ponovno odložili in na stranski tir postavili problematiko telesnega kaznovanja otrok. Ostali smo ena redkih evropskih držav, ki se ni opredelila do prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Država bi tako nujno morala z zakonom urediti to vprašanje in nedvoumno opredeliti, da je vsakršna oblika nasilja nad otrokom nesprejemljiva. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom naše ministrice dr. Anje Kopač Mrak smo pripravili nov predlog Družinskega zakonika, s katerim se bo izboljšal položaj otroka v družinskih zadevah, pristojnost o trajnejših ukrepih za zavarovanje otrokovih koristi pa se bo prenesla na sodišča. Pripravili smo tudi spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini s katerimi smo razširili vrste nasilja še na zalezovanje in prepoved telesnega kaznovanja otrok ter razširili krog oseb, ki so dolžne prijaviti nasilje nad otroki.

Na nas je, da naredimo bistven premik v družbi – da začnemo dojemati nasilje v družini kot družbeno problematiko. In ne več kot samo individualno problematiko vezano na posamezno družino. Na nasilje nad otroki moramo tako opozarjati vsi! Zanj ni opravičila, zato je vsak posameznik odgovoren, da prepozna nasilje v družini in nanj takoj opozori. Pomembno je, da smo občutljivi na nasilje nad otroki, pomembno je, da opazimo zlorabljanje in prepoznamo stisko otrok. Najpomembnejše pa je, da takoj in nemudoma ukrepamo. Edino tako bomo namreč lahko v največji meri preprečevali nasilje nad otroki. Za jeseniško deklico je žal že prepozno. Za ostale uboge otroke, ki so podvrženi nasilju v družini pa verjamem, da je vsako obveščanje strokovne in laične javnosti o nasilju nad otroki, svetla točka, in da je družba tista, ki jim bo pomagala.

Socialni demokrati smo zagovorniki pravične družbe, smo zagovorniki družine kot ene izmed najvišjih vrednot in kar je najpomembnejše – smo absolutni zagovorniki otrokovih pravic. Vsakršno nasilje in zlorabe nad otroci najostreje obsojamo! In pri otrocih ne bomo nikoli popuščali. Borili se bomo do konca, da dosežemo, da se za otrokove koristi in pravice napnejo prav vse strune v vseh segmentih družbe, da bo za otroke poskrbljeno, tako kot je treba. Nasilje nad otroki moramo zaustaviti. In to je naša dolžnost. Za otroke se je vredno boriti.

Eva Žunkovič
univ. dipl. pravnica

Anja Kopač Mrak o predlogu Družinskega zakonika

Ministrica Kopač Mrak predstavila predlog Družinskega zakonika

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je v torek, 31. maja, skupaj z ministrom za pravosodje Goranom Klemenčičem, predstavila predlog novega Družinskega zakonika. Družinska razmerja so sedaj urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil nekajkrat noveliran, vendar praksa kaže, da potrebujemo boljšo ureditve družinsko pravnega področja.

Bistvene novosti predloga Družinskega zakonika (DZak) so povezane z ukrepi za varstvo koristi otroka. Predlog zakonika zaradi zaščite starševske skrbi ter na drugi strani koristi otroka izrecno določa nekatera načela, ki jih je potrebno pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otrok spoštovati.

1. Dolžnost države pri varovanju koristi otrok (za otrokovo vzgojo in varstvo v prvi vrsti odgovorni otrokovi starši, enako velja tudi v ZZZDR, vendar je v tem poglavju DZak izrecno poudarjeno, da je mogoče ukrepe izvesti le, ko starši svoje pravice in dolžnosti ne izvršujejo ali je ne izvršujejo v korist otroka.

2. Uvajamo načelo najmilejšega ukrepa (izreče naj se ukrep, s katerim bodo starši najmanj prizadeti, če je z njim mogoče zavarovati otrokove koristi, predvsem pa naj se otrok ne odvzame, če je mogoče drugače zavarovati njegove koristi).

3. Ogroženost kot pogoj za izrek ukrepa (DZak ponuja definicijo ogroženosti otroka, to je če je utrpel ali je zelo verjetno da bo utrpel škodo kot posledico storitve ali opustitve staršev ali otrokovih psihosocialnih težav).

Predlog zakonika pri vsakem ukrepu posebej določa koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in zavezuje center za socialno delo, da predlaga prenehanje izvajanje ukrepa, nadomestitev ukrepa z drugim ali predlaga podaljšanje že izrečenega ukrepa, kadar meni, da je to otroku v korist. Enako lahko odloči sodišče po uradni dolžnosti.

Ključna novost je tudi prenos pristojnosti na sodišča glede odločanja v primerih začasnih odredb in ukrepov trajnejšega značaja, centri za socialno delo pa bodo še vedno odločali o nujnih ukrepih za varstvo koristi otrok.

Za odločanje o zadevah bodo na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča. To bo ob veljavni ureditvi omogočilo oblikovanje posebnih družinskih oddelkov tudi pri tistih okrožnih sodiščih, kjer do sedaj takšni posebni oddelki še niso oblikovani in seveda večjo specializacijo sodnikov, ki odločajo o družinskih zadevah. To bo vplivalo na hitrejše in učinkovitejše odločanje v teh zadevah, kar je pomembno predvsem z vidika učinkovitega varstva koristi otrok

Sodišča bodo po predlagani ureditvi pristojna za odločanje v naslednjih zadevah, ki jih vsebinsko lahko razvrstimo v štiri sklope:
• ukrepi za varstvo koristi otrok
• skrbništvo
• spregled zadržkov sorodstva in mladoletnosti pri sklenitvi zakonske zveze
• posvojitev

Družinski zakonik ureja tudi področje družinske mediacije kot način reševanja družinskih sporov. Med različnimi postopki alternativnega reševanja sporov se je prav mediacija izkazala kot posebno primerna metoda reševanja družinskih sporov.
Predlog zakonika ne ureja istospolnih partnerskih zvez in ne vključuje določbe o prepovedi telesnega kaznovanja. Prepoved telesnega kaznovanja bo zakonsko določena v noveli Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Področje istospolnih partnerskih zvez pa je že urejeno, saj je Državni zbor 21. 4. 2016 sprejel Zakon o partnerski zvezi, ki za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve.

Zakonik prinaša tudi poenostavitve pri razvezi. Zakonca, ki nimata skupnih otrok in želita razvezo, se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja in lahko pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze.

Novost je tudi pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij oz. predporočna pogodba. Torej pogodba s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. Tako za čas trajanja zakonske zveze kot tudi za razvezo. Zakonca morata pred poroko drug drugega seznaniti s premoženjskim stanjem. Del predporočne pogodbe je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in preživninah v primeru razveze.

Predlog Družinskega zakonika, ki bo v javni razpravi 60 dni, najdete na spletni povezavi MDDSZ: http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/

Pravnica Eva Žunkovič

Primer koroških dečkov – potrebno je narediti korak naprej!

Otroci so naše največje bogastvo. Zaradi svoje nizke starosti ter čustvene in telesne nedoraslosti, so toliko bolj dovzetni za izkoriščanje, zlorabe in manipuliranje. Zadnje mesece se veliko govori o varstvu koristi otroka. Strokovnjaki veliko govorijo o tem. Ne razložijo pa pomena te besedne zveze. Korist otroka se presoja glede na konkretne okoliščine vsakega posameznega primera. V otrokovo korist je predvsem zadovoljevanje njegovih potreb, ob upoštevanju njegovih želja in osebnosti; temu primerno mora biti ravnanje staršev, institucij in vseh drugih oseb.

Zelo me žalosti, ko gledam nekatere medije, novinarje, politike, pa tudi posameznike, ki se naslajajo ob zgodbi dveh koroških dečkov. Vsi sočustvujejo z babico in dedkom – tudi jaz – ampak sprašujem se, kdo sočustvuje z otrokoma? Babica in dedek trdita, da trpita, ker so njuna vnuka odpeljali v rejništvo. In verjamem jima. Pravita, da želita otrokoma le najboljše. Da bosta srečna. Navsezadnje vsi govorimo, da sta najpomembnejša otroka in da ju je potrebno zaščititi.

In kaj smo naredili za to, da ju zaščitimo? Kaj so naredili dedek, babica in odvetnik, ko so njuno zgodbo razgalili v javnosti? Kaj so naredili mediji, ko so dopustili, da se vsa Slovenija v gostilnah pogovarja o njuni nesreči, pozna njuna imena, s prstom kaže na njiju …? Večina od nas si niti zamisliti ne more, kako bo ta „javna razpoznavnost“ vplivala na njuno otroštvo in kasnejši razvoj. Ko se na sodišču odloča o zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroci, je javnost po zakonu na obravnavah vselej izključena. In to z razlogom. Vprašajmo se torej, kako smo s prodajanjem te zgodbe v javnosti zaščitili ta otroka? Mislim, da si moramo priznati, da smo s tem naredili prav največjo škodo otrokoma.

Menim, da ni bilo prav, da so nekateri mediji na račun te zgodbe tekmovali, kdo bo najhitreje objavil prispevek. Prav tako mislim, da so nekatere politične stranke s svojimi populističnimi izjavami na račun ubogih dečkov izkoristile priložnost za ceneno dvigovanje popularnosti. In absolutno neprimerno je bilo od ostale javnosti, ki je dnevno prežvekovala zgodbo dečkov kot slabo televizijsko „žajfnico“. In ju s tem zapečatili do konca življenja. Ne pravim, da ima stroka vedno prav, ne pravim, da se ne dogajajo napake. Ampak zato imamo v državi pravni sistem, po katerem se zadeve peljejo.

Upravno sodišče je v sodbi, za katero se mi zdi absurdno in nizkotno, da je sploh prišla v javnost, ugotovilo da so bile z odvzemom kršene babičine pravice do družinskega in zasebnega življenja. Vendar pa sodišče ni ugodilo zahtevi babice, da se otroka vrneta k njej nazaj, saj je v skladu z otrokovo koristjo in načelom sorazmernosti, odločilo, da sta otroka nastanjena v zanju ugodnem okolju rejniške družine. Soditi odločitev sodišča in ponovno razglabljanje v javnosti je neprimerno. Obe strani še imata možnost pritožbe, ki ju bosta najverjetneje izkoristili. Na koncu bo sodišče tisto, ki bo odločilo. In prav je tako. V pravni državi v sporih odločajo sodišča po preučitvi vseh dokazov, in kjer so vpleteni otroci, v prvi vrsti po načelu največje koristi otroka.

Ta zgodba nam je jasno dala vedeti, da pozamezni in najbolj pereči problemi družinskega prava, praksa sodišč, centrov za socialno delo in tudi teorija, kažejo, da so v tej zakonski ureditvi pravne praznine, nedodelanosti in pomanjkljivosti. Zadeve smo že poskušali rešiti leta 2009 s predlogom Družinskega zakonika. SDS je takrat s pomočjo hujskaške politike dosegla, da je bil zakon zrušen na referendumu. Če bi jim šlo za otroke, tako kot ves čas ponavljajo, bi takrat pustili, da se Zakonik sprejme brez odločanja na referendumu. Menim, da bi bilo potrebno vse ukrepe za varstvo otrokovih koristi, vključno z odvzemom otroka nujno prenesti na sodišča.

V upravnem postopku, v katerem odloča Center za socialno delo, zakonodaja otroku ne omogoča takšnih pravic, kot mu jih zagotavlja sodni postopek. Otroke je zato potrebno v postopku čimbolj zaščititi in jim ponuditi varstvo na vseh možnih področjih. Zato morajo biti pravna določila, ki se nanašajo na otroka in njegove koristi ter pravice urejena sistematično, na enem mestu ter ne bi smela dopuščati pravnih praznin in zakonskih nejasnosti. Ustavno sodišče je že v svoji odločbi leta 1999 ocenilo in odločilo, da je za otrokove koristi najbolje preskrbljeno, če o njih odloča le en organ v enem postopku.

Kakorkoli, kljub temu, da še zgodba koroških dečkov ni zaključena, iskati krivce na eni ali drugi strani in nadaljnje razprave v javnosti ne koristijo več nikomur. Samo še bolj škodijo otrokoma.

Sedaj je potrebno narediti korak naprej! Čimprej sprejeti novo zakonodajo, ki bo izboljšala položaj otroka v postopkih družinskega prava. V kolikor nam res gre za otrokove koristi, bomo to storili čimprej. Brez oklevanja. Brez političnega obračunavanja. Brez nagajanja in podtikanja. Srčno upam, da smo se iz te zgodbe kaj naučili.

Eva Žunkovič
uni. dipl. pravnica

Matjaž Nemec proti referendumu o ZZZDR

SD skupaj s petimi strankami v odgovoru Ustavnemu sodišču za nedopustnost referenduma o družinskem zakoniku

Poslanska skupina SD je skupaj s strankami SMC, DeSUS, ZaAB in ZL predstavila odgovor, ki naj bi ga DZ poslal Ustavnemu sodišču v zvezi z dopustnostjo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V njem smo sistematično zavrnili vse argumente zagovornikov referenduma, kot tudi pokazali, zakaj je referendum nedopusten. V odgovoru zavračamo vsakega od podanih očitkov, ki so ga v zahtevi, naj Ustavno sodišče presoja odločitev, s katero je DZ marca zavrnil razpis referenduma o omenjeni noveli, podali v koaliciji Za otroke gre. Hkrati v odgovoru zavračamo navedbe omenjene koalicije, da je bil postopek zavrnitve razpisa referenduma v DZ napačen in da je sama novela neustavna.

Ocenjujemo, da v zahtevi za ustavno presojo ni kakšnega konkretnega, ustavnega ali pravnega argumenta za to, da bi se novela ne uveljavila, ampak da gre zgolj za nasprotovanje izenačitvi pravic istospolnih parov s preostalimi pari. V vseh omenjenih strankah pričakujemo, da bo Ustavno sodišče o zahtevi odločilo čim prej ter da bo prvič jasno povedalo, da o odpravi diskriminacije istospolnih parov ni mogoče odločati na referendumu.

“Neverjetno je, da smo v letu 2015 in še vedno govorimo o osnovnih človekovih pravicah. Družba se namreč spreminja, z njo politika, zato v SD upamo, da bo tem trendom sledilo tudi sodstvo,” je razloge za to, da Socialni demokrati podpiramo novelo, na novinarski konferenci strnil namestnik vodje poslancev SD Matjaž Nemec. “Socialni demokrati verjamemo, da bo odločitev ustavnega sodišča, zadnja etapa v procesu odprave diskriminacije istospolnih parov in da bodo ustavni sodniki odločali vsebinsko,” je dodal Nemec. Ob tem je tudi poudaril, da mora biti konec družbenega, moralnega in pravnega kaznovanja na način odtegovanja in nepriznavanja človekovih pravic istospolnim. “Čas je, da pričnemo tudi v Sloveniji živeti v družbi, ki spoštuje in ne kaznuje drugačnost,” je zaključil poslanec SD.

Omenjeni odgovor Ustavnemu sodišču naj bi v petek obravnaval odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter ga po pričakovanjih sprejel. DZ mora sicer odgovor Ustavnemu sodišču posredovati do ponedeljka, 25. maja.