STATUT SOCIALNIH DEMOKRATOV

I.TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

“Socialni demokrati” (v nadaljnjem besedilu stranka) smo socialdemokratsko usmerjena politična stranka, ki si v okviru političnega sistema parlamentarne demokracije v Republiki Sloveniji prizadeva za gospodarsko uspešen, socialno uravnotežen in naravi prijazen razvoj Slovenije. Socialne demokrate so kot Združeno listo socialnih demokratov na kongresu 29. maja 1993 ustanovile članice in člani Delavske stranke Slovenije, Socialdemokratske unije Slovenije, SDP Slovenije ter skupini iz Socialistične stranke Slovenije in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Na 5. kongresu, 2. aprila 2005, je stranka spremenila ime iz »Združena lista socialnih demokratov« v »Socialni demokrati«

Stranka je polnopravna članica Stranke evropskih socialdemokratov (s kratico PSE- PES) in Socialistične internacionale (s kratico SI).

S svojim delovanjem stranka uveljavlja naslednja načela in cilje:

• spoštovanje človeka, njegovega dostojanstva in varovanje njegovih pravic ter svoboščin;
• varno, mirno, ekonomsko uspešno, pravično in solidarno družbo demokratičnega socializma;
• socialno državo, socialno partnerstvo, soupravljanje in pravno varnost zaposlenih ter delavsko vzajemnost in solidarnost;
• družbo, ki živi v ravnovesju z naravo in s tem zagotavlja trajen razvoj;
• pravno državo s poudarjenimi zagotovili za varstvo pravic vseh vrst manjšin: narodnostnih, političnih, kulturnih, spolnih, verskih in drugih;
• partnersko demokracijo, ki zavestno ustvarja pogoje za enake možnosti sodelovanja v politiki za oba spola;
• regionalizem in razvoj lokalne samouprave za enakomernejši razvoj Slovenije;
• povezovanje in sodelovanje s političnimi subjekti doma, v Evropi in po svetu v skladu z načeli razvite socialdemokracije.

2. člen

Svojo programsko socialdemokratsko usmeritev oblikuje stranka skladno z zahtevami družbenega razvoja. Deluje v skladu z načeli demokratične politične kulture in z uporabo vseh demokratičnih sredstev vztraja pri uveljavljanju ustavnosti in zakonitosti. Družbeno vrednost svojih smotrov in ciljev ugotavlja in preverja z dejavnostjo svojih članic in članov, organov, organizacij in združenj v sodelovanju in tekmovanju z drugimi političnimi strankami na volitvah in pri odločanju v institucijah sistema.

3. člen

Ime stranke je »Socialni demokrati«. Kratica stranke je SD. Znak stranke je kratica stranke v beli barvi na rdečem polju.

4. člen

Stranka je pravna oseba s sedežem v Ljubljani, Levstikova 15.

5. člen

Stranko predstavlja predsednica ali predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednica ali podpredsednik, ki ga na predlog predsednice ali predsednika imenuje za stalnega namestnika predsednice ali predsednika predsedstvo stranke.

Predsedstvo imenuje članico ali člana predsedstva stranke, ki zastopa stranko v pravnem prometu, vodi in je odgovoren za materialno in finančno poslovanje stranke.

II.ČLANSTVO

6. člen

Članica ali član stranke postane vsak, ki v skladu s pogoji, določenimi v zakonu da pristopno izjavo, s katero sprejema program in statut stranke in plača članarino.

Teritorialna organizacija stranke članu izda člansko izkaznico. Predsedstvo stranke sprejme pravilnik o članski izkaznici.

Predsedstvo stranke določi tudi natančna merila in pogoje pod katerimi teritorialna organizacija lahko odkloni sprejem v članstvo. O pritožbi odloča nadzorni odbor stranke.

7. člen

Članica ali član stranke ima pravico:

• da oblikuje in uresničuje politiko stranke;
• da deluje v stranki in njenih organih;
• da voli in je voljena ali voljen v organe stranke;
• da kandidira na strankinih listah za volitve;
• da je obveščena ali obveščen o dejavnostih stranke in strankinih poslank in poslancev;
• da daje pobude in predloge organom stranke, poslankam in poslancem ter se z mnenji in stališči opredeljuje do tistih vprašanj, ki niso izrecno opredeljena v programu stranke;
• da zagotavlja in uživa strankino solidarnost.

Članica ali član stranke ima dolžnost:

• da s svojim ravnanjem uveljavlja temeljne strankine vrednote in s tem krepi njen ugled;
• da se ravna po programu in statutu stranke in ju aktivno uresničuje;
• da plačuje članarino.

Višino in načine plačevanja članarine določa pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo stranke.

8. člen

Članstvo v stranki preneha z izstopom, izbrisom ali z izključitvijo.

Članico ali člana stranke, ki več kot eno leto ni plačeval članarine skladno s pravilnikom o članarini in te članske obveze ne izvrši tudi v roku 6 (šest) mesecev po pozivu organa teritorialne organizacije stranke, le-ta z ugotovitvenim sklepom izbriše iz članstva.

Članico ali člana stranke se izključi iz stranke, če huje krši statut in deluje v nasprotju s programom in sprejeto politiko stranke. Pobudo za uvedbo postopka za ugotavljanje odgovornosti iz prejšnjega stavka lahko poda vsaka članica ali član stranke in njeni organi. Postopek za ugotavljanje odgovornosti se vodi na podlagi pravilnika, ki ga sprejme predsedstvo stranke. O pritožbah odloča nadzorni odbor stranke.

9. člen

Stranka podeljuje priznanja. Priznanja in njihovo podeljevanje ureja pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo stranke.

III.OBLIKE DELOVANJA STRANKE

10. člen

Članice in člani se organizirajo in delujejo po teritorialnem načelu. Nekatere pravice in dolžnosti pa uveljavljajo tudi v interesnih oblikah združevanja v stranki.

TERITORIALNO NAČELO

Teritorialna organizacija

11. člen

Teritorialna organizacija stranke je tista oblika organiziranosti, kjer članice in člani uresničujejo vse pravice in obveznosti.

Teritorialne organizacije so občinske ali območne organizacije. Območna organizacija je organizirana za več občin.

Teritorialno organiziranost določi predsedstvo stranke s sklepom o organiziranosti.

12. člen

Najvišji organ teritorialne organizacije je zbor vseh članov stranke ali konferenca.
Izvršilno politični organ teritorialne organizacije je predsedstvo. Individualni organ teritorialne organizacije je predsednica ali predsednik in tudi tajnica ali tajnik teritorialne organizacije.

Območne organizacije obvezno ustanovijo občinske odbore za vse občine na svojem območju, ne glede na število članov. Predstavniki občinskih odborov sodelujejo v vseh organih in delegacijah območnih organizacij.

Območne in občinske organizacije lahko kot oblike združevanja članic in članov ustanovijo krajevne ali četrtne odbore.

13. člen

S sklepi o organiziranosti teritorialne organizacije podrobneje opredelijo organiziranost, delovanje in pristojnosti posameznih organov in oblik organiziranosti, pri čemer morajo upoštevati načelo primerne zastopanosti vseh občinskih, krajevnih ali četrtnih odborov v teh organih.

14. člen

O koalicijskih povezavah na občinskem nivoju odloča izvršilno politični organ občinske organizacije oziroma občinski odbor. O odločitvi obvesti predsedstvo stranke.

Pokrajinska organizacija

15. člen

Teritorialne organizacije se obvezno združujejo v pokrajinske organizacije. Pokrajinska organizacija je organizirana na prostorsko, zgodovinsko, kulturno in upravno zaokroženem območju.

Pokrajinska organizacija ima pokrajinski odbor, ki imenuje predsednico ali predsednika pokrajinskega odbora. Pokrajinski odbor praviloma sestavljajo: predstavnice in predstavniki teritorialnih organizacij, poslanke in poslanci Državnega zbora, članice in člani predsedstva stranke, županje in župani oziroma drugi funkcionarji lokalne samouprave s stalnim bivališčem v pokrajini.

Število predstavnikov iz teritorialnih organizacij je odvisno od število članov. Vsaka organizacija ima najmanj eno predstavnico ali predstavnika v pokrajinskem odboru.
Materialna sredstva za delovanje pokrajinske organizacije zagotavljajo teritorialne in republiška organizacija stranka.

Sklep o pokrajinski organiziranosti sprejme predsedstvo stranke.

Pokrajinske organizacije izvolijo svojega predstavnika v predsedstvo stranke.

INTERESNO NAČELO

16. člen

Po interesnem načelu se lahko članice in člani stranke povezujejo v interesna združenja, ki so organizirana na nacionalni in lokalni ravni. Interesno združenje na nacionalni ravni lahko ustanovi najmanj 100 članic in članov stranke. Interesna združenja sprejmejo svoja pravila in programske usmeritve, ki ne smejo biti v nasprotju s temelji programa in statuta stranke.

Interesna združenja morajo po svoji ustanovitvi v roku 30 dni nadzornemu odboru stranke predložiti:

• zapisnik o ustanovnem zboru,
• programske usmeritve in organizacijska pravila,
• najmanj 100 pristopnih izjav članic in članov.

Nadzorni odbor v 14. dneh izda ugotovitveni sklep, da interesno združenje izpolnjuje pogoje iz tega člena.

V interesnih združenjih enakopravno sodelujejo simpatizerke in simpatizerji stranke.
Na vseh ravneh organiziranosti interesnih združenj so njihove predstavnice ali predstavniki po pravilu članice ali člani organov stranke.

Delavska zveza

17. člen

Zaradi posebnih interesov v udejanjanju političnih ciljev stranke pri zagotavljanju socialnega partnerstva, pravne in socialne varnosti zaposlenih, soupravljanja, sistema kolektivnega dogovarjanja in sodelovanja stranke z organizacijami delavcev deluje v stranki Delavska zveza. Pristojni organi stranke so dolžni predloge Delavske zveze s področja njenega delovanja upoštevati pri oblikovanju stališč stranke.

Delavska zveza deluje po lastnih pravilih in programu, ki ne smejo biti v nasprotju s temelji programa in statuta stranke.

Delavska zveza ima svoje predstavnice in predstavnike v organih stranke na vseh ravneh organiziranosti. Članice in člani Delavske zveze volijo in imenujejo svoje predstavnice in predstavnike v organe stranke tudi, če niso članice ali člani stranke, izvoljeni pa so lahko le članice ali člani stranke.

Mladinska organizacija

18. člen

Mlade članice in člani stranke ter mlade simpatizerke in simpatizerji oblikujejo mladinsko organizacijo, ki deluje po lastnih pravilih in programu, ki ne smeta biti v nasprotju s temelji programa in statuta stranke.

Mladinska organizacija lahko v pravnem prometu nastopa za svoj račun.

Mladinska organizacija ima svoje predstavnice in predstavnike v organih stranke na vseh ravneh organiziranosti. Predstavnice in predstavniki mladinske organizacije enakopravno odločajo, glasujejo in volijo tudi, če niso članice in člani stranke, izvoljeni pa so lahko le članice ali člani stranke.

IV. ORGANI STRANKE

19. člen

Organi stranke so:

• kongres,
• konferenca,
• predsedstvo,
• nadzorni odbor,
• predsednica ali predsednik stranke,
• glavna tajnica ali glavni tajnik stranke,
• podpredsednica in podpredsednik stranke.

V voljene organe stranke volijo in so izvoljeni samo članice in člani stranke.

20. člen

Kongres stranke:

• sprejema program in statut,
• obravnava poročilo o delu stranke med dvema volilnima sejama,
• oblikuje temelje političnega delovanja stranke,
• voli članice in člane predsedstva stranke,
• voli predsednico ali predsednika in glavno tajnico ali glavnega tajnika stranke,
• voli predsednico ali predsednika ter članice in člane nadzornega odbora,
• voli podpredsednico in podpredsednika stranke,
• voli predsednico ali predsednika in podpredsednico ali podpredsednika konference,
• odloča o pritožbah in ugovorih na odločitve organov stranke,

Kongres je najvišji organ stranke.
Kongres sprejme poslovnik o svojem delu.

21. člen

Kongres se sestane vsako četrto leto oziroma v roku šestih mesecev po volitvah v Državni zbor. Vsaka štiri leta oziroma v roku šestih mesecih po volitvah v Državni zbor se opravijo volitve organov stranke. Program stranke pa se lahko spreminja in dopolnjuje tudi v drugačnih rokih, na nadaljevanju volilnega kongresa ali na kongresu, sklicanem posebej v ta namen. Sklep o sklicu kongresa sprejme predsedstvo stranke in ga s predlogom dnevnega reda pošlje v organizacijsko mrežo stranke najmanj 30 dni pred dnevom kongresa.

Izven roka iz prejšnjega odstavka se kongres sestane na zahtevo predsedstva, konference, pokrajinske organizacije, Delavske zveze ali mladinske organizacije.

Sklicatelj in pobudniki sklica kongresa morajo najmanj 20 dni pred dnevom kongresa poslati v organizacijsko mrežo stranke gradivo za poslamezne točke dnevnega reda kongresa.

22. člen

Kongres sestavljajo:

• delegatke in delegati teritorialnih organizacij stranke, ki tvorijo najmanj 3/4 vseh delegatk in delegatov kongresa. Predsedstvo stranke določi razrez števila teh delegatk in delegatov po načelu enakega števila delegatk in delegatov na enako število članic in članov stranke,
• članice in člani predsedstva stranke,
• poslanke in poslanci stranke,
• članice in člani nadzornega odbora,
• pet delegatk/delegatov Delavske zveze in na vsakih nadaljnjih 50 članic in članov nad 100 še po eno delegatko ali delegata,
• pet delegatk/delegatov mladinske organizacije in na vsakih nadaljnjih 50 članic in članov nad 100 še po eno delegatko ali delegata,
• po tri delegatke/delegati iz vsakega interesnega združenja.

23. člen

Kandidatke in kandidate za članice in člane organov in individualne organe stranke, ki jih voli kongres lahko evidentirajo vse organizacije in organi stranke.

O evidentiranih kandidatkah in kandidatih za individualne organe stranke razpravljajo organizacije in organi stranke.

Na podlagi evidentiranih kandidatk in kandidatov predsedstvo določi kandidatno listo za članice in člane organov ter za individualne organe stranke. Organizacije in organi stranke, katerih evidentirane kandidatke ali kandidati niso uvrščeni na kandidatne liste, lahko zahtevajo, da o njihovem predlogu odloči kongres. Z ostalimi predlogi je možno na kongresu kandidatno listo razširiti s pisno podporo najmanj 1/3 navzočih delegatk in delegatov kongresa ob pisnem soglasju kandidatk ali kandidatov.

Konferenca

24. člen

Konferenca je najvišji organ stranke med kongresoma.

Konferenca:

• obravnava in sprejema oceno dela predsedstva, predsednice ali predsednika in glavne tajnice ali glavnega tajnika stranke,
• ocenjuje izpolnjevanje programa in kongresnih usmeritev stranke in daje politične smernice za delo stranke in njenih organov med kongresoma,
• obravnava delovanje in daje usmeritve za delo poslanske skupine,
• sprejema volilni program in usmeritve stranke za volitve v državni zbor, lokalne volitve in volitve v Evropski parlament,
• odloča o koalicijskih povezovanjih stranke,
• na predlog predsedstva odloča o drugih vprašanjih izvajanja politike in programa stranke med dvema kongresoma.

V obdobju med dvema kongresoma in na podlagi politične ocene lahko konferenca predlaga in sklepa o zamenjavi članic in članov organov največ do 1/3 njihove sestave.

Konferenca ima stalno predsednico ali predsednika in podpredsednico ali podpredsednika, ki ju izvoli kongres. Predsednica ali predsednik med dvema sejama konference skrbi za uresničevanje njenih ocen, usmeritev, smernic in sklepov.

Podpredsednica ali podpredsednik nadomešča predsednico ali predsednika v njegovi odsotnosti, po posebnem pooblastilu pa lahko opravlja tudi posamezne njene oz. njegove naloge.

Konferenca ima 105 članic in članov. Konferenco sestavljajo:

• predsednica ali predsednik ter podpredsednica ali podpredsednik konference, ki ju izvoli kongres,
• članice in člani predsedstva,
• poslanke in poslanci stranke,
• tri delegatke ali delegati Delavske zveze,
• tri delegatke ali delegati mladinske organizacije,
• po ena delegatka ali delegat iz vsakega interesnega združenja,
• do 105 članic in članov manjkajoče število delegatk in delegatov konference pa sestavljajo predsednice ali predsedniki pokrajinskih organizacij stranke in glede na število članic in članov teh organizacij ustrezno število članic ali članov, ki jih glede na ključ, ki ga določi Predsedstvo stranke, za dobo štirih let izvolijo pokrajinske organizacije stranke.

Pri določitvi ključa za izvolitev predsedstvo stranke sledi cilju, da ima svojo delegatko oziroma delegata v konferenci po možnosti vsaka območna organizacija. Pri tem med delegatke oziroma delegate upošteva tudi tiste članice oziroma člane območne organizacije, ki so delegatke oziroma delegati konference na podlagi prve do šeste alinee 4.odstavka tega člena.

Na sejo konference so redno vabljeni predsednica ali predsednik ter članice ali člani nadzornega odbora stranke ter čalnice oziroma člani sveta predsednika oziroma predsednice stranke.

Konferenca se sestaja po potrebi, praviloma vsaj enkrat v treh mesecih, najmanj pa v roku enega leta od kongresa oziroma zadnje seje konference. Sklep o sklicu konference in o predlogu njenega dnevnega reda na predlog predsednice ali predsednika konference sprejme predsedstvo stranke. Sklic konference lahko predlagajo tudi pokrajinske organizacije, interesna združenja, Delavska zveza, mladinska organizacija ter nadzorni odbor. Če predsedstvo stranke v 15 dneh od sprejema predloga ne odloči o sklicu konference, lahko konferenco skliče in ji določi dnevni red predsednica oziroma predsednik konference samostojno.

Konferenca ima svoj poslovnik, ki ga sprejeme z večino glasov vseh delegatk in delegatov konference.

PREDSEDSTVO

25. člen

Predsedstvo:

• skrbi za uresničevanje sklepov in stališč kongresa,
• odloča o kandidatkah in kandidatih stranke za državne funkcije,
• usklajuje kadrovsko politiko,
• medsebojno usklajuje delo poslanske skupine, članic in članov vlade, sveta predsednice oz. predsednika stranke, interesnih združenj, Delavske zveze, mladinske organizacije, programskega in strokovnih svetov, volilnega štaba ter drugih organov in oblik delovanja stranke na republiški in pokrajinski ravni,
• sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke,
• imenuje volilni štab,
• imenuje strokovne svete in druga stalna in občasna delovna telesa,
• imenuje članici ali člana predsedstva stranke, zadolžena za mednarodne odnose in poslovanje stranke,
• imenuje delegatke oziroma delegate stranke za kongrese in druge oblike srečanj mednarodnih organizacij, katerih polnopravna članica je stranka,
• sklicuje konferenco in kongres stranke,
• predsedstvo se sestaja najmanj enkrat na mesec.

Predsednica ali predsednik je dolžna ali dolžan sklicati sejo predsedstva na predlog nadzornega odbora, pokrajinske organizacije, interesnega združenja, Delavske zveze, mladinske organizacije ali najmanj 10 članic oziroma članov predsedstva. Predsedstvo sprejme poslovnik o delu.

26. člen

Predsedstvo šteje 37 članic oziroma članov, po položaju so članice oziroma člani predsedstva:

• predsednica ali predsednik stranke,
• vodja poslanske skupine in namestnik vodje poslanske skupine,
• podpredsednica in podpredsednik stranke,
• glavna tajnica ali glavni tajnik,
• predsednica ali predsednik Delavske zveze in ena članica ali član, ki jo ali ga izvoli Delavska zveza,
• predsednica ali predsednik mladinske organizacije in ena članica ali član, ki jo ali ga izvoli mladinska organizacija,
• predstavnice oziroma predstavniki pokrajinskih organizacij,
• predsednica ali predsednik in podpredsednica ali podpredsednik konference,
• predsednica Ženskega foruma,
• predsednice oziroma predsedniki interesnih združenj.

Razliko članic in članov predsedstva do števila 37 izvolijo delegatke in delegati kongresa.

Ministrice in ministri so v času trajanja njihovega mandata po položaju članice oziroma člani predsedstva ne glede na določilo o številu članic in članov predsedstva.

Na seje predsedstva so redno vabljene vse poslanke in poslanci, izvoljene oziroma izvoljeni na listah SD ter članice oziroma člani Sveta predsednika stranke.

Nadzorni odbor

27. člen

Nadzorni odbor:

• nadzoruje finančno in materialno poslovanje stranke,
• tolmači statut in ocenjuje statutarnost ravnanj in odločitev,
• ocenjuje skladnost aktov interesnih združenj, Delavske zveze in mladinske organizacije s statutom stranke,
• odloča o pritožbah na sprejete ukrepe in odločitve, ki jih sprejemajo organi stranke,
• opravlja druge naloge in obveznosti, ki izhajajo iz tega statuta.

Nadzorni odbor šteje skupaj s predsednico ali predsednikom 7 članic ali članov.

Nadzorni odbor sklicuje predsednica ali predsednik nadzornega odbora. Sklicati ga je dolžna oziroma dolžan na zahtevo predsednice ali predsednika stranke, glavne tajnice ali glavnega tajnika stranke, predsedstva stranke, pokrajinske organizacije, interesnega združenja, Delavske zveze, mladinske organizacije ali treh članic in članov nadzornega odbora v največ tridesetih dneh po prejeti zahtevi.

Predsednica ali predsednik

28. člen

Predsednica ali predsednik:

• predstavlja stranko in jo vodi, o čemer redno poroča predsedstvu,
• sklicuje predsedstvo stranke,
• na podlagi sklepa predsedstva skliče kongres,
• sklicuje in vodi stalne in občasne oblike dela v stranki,
• sprejema odločitve med dvema sejama predsedstva,
• koordinira delo ministric in ministrov, državnih sekretark in sekretarjev ter drugih nosilcev javnih funkcij, ki jih predlaga stranka,
• vodi delo članic in članov Sveta predsednika stranke.

Predsednica ali predsednik sklicuje kot stalno obliko dela kolegij predsednice ali predsednika, ki ga sestavljajo podpredsednica in podpredsednik, glavna tajnica ali glavni tajnik, predsednica ali predsednik konference, ministrice in ministri in vodja poslanske skupine.

Predsednica ali predsednik lahko glede na vprašanja, ki se obravnavajo, na kolegij povabi tudi druge člane stranke.

Podpredsednica in/ali podpredsednik

29. člen

Stranka ima največ dve podpredsednici in dva podpredsednika stranke.
Predsedstvo stranke s sklepom, pred začetkom postopkov za predlaganje in volitve individualnih in kolektivnih organov stranke določi število podpredsednic in podpredsednikov ter področja delovanja stranke za katere je pristojna oziroma pristojen posamezen podpredsednik oziroma podpredsednica.

Glavna tajnica ali glavni tajnik stranke

30. člen

Glavna tajnica ali glavni tajnik stranke:

• odgovarja za organiziranost strankine mreže in usklajeno delovanje teritorialnih organizacij stranke,
• daje pobude predsedstvu,
• usklajuje delovanje teritorialnih organov stranke,
• vodi kadrovske postopke, ki izhajajo iz sklepov predsedstva, konference in kongresa stranke,
• pripravi sistemizacijo delovnih mest, sklepa delovna razmerja s funkcionarji in delavci stranke in odloča o vseh vprašanjih s področja delovnih razmerij,
• vodi in je odgovoren za učinkovito izvajanje profesionalnih opravil v stranki,
• imenuje članice ali člane kolegija glavne tajnice ali glavnega tajnika,
• opravlja druge zadolžitve, ki ji oziroma mu jih naloži predsedstvo.

V. DRUGA DELOVNA TELESA STRANKE

Strokovni sveti

31. člen

Sveti stranke so stalna in občasna delovna telesa.
Predsedstvo stranke oblikuje svete za pripravo programskih ali strateških izhodišč, za strokovno poglobljeno spremljanje izvajanja programa stranke in za vprašanja iz vladne pristojnosti. Sveti pripravljajo rešitve za delo predsednika stranke, predsedstva stranke in poslanske skupine.

31. a člen

Predsedstvo s sklepom določi področje dela sveta, njegove pristojnosti, sestavo sveta in imenuje predsednika oziroma predsednico sveta.
Pri sestavi sveta predsedstvo upošteva položaj stranke v državnem zboru in vladi.
V pristojnostih sveta predsedstvo opredeli tudi razmerja med posameznim svetom in predsednikom stranke, poslansko skupino ter ministricami in ministri.

VI.RAZMERJA MED POSLANSKO SKUPINO IN STRANKO

32. člen

Poslanska skupina se ustanovi kot oblika povezovanja poslank in poslancev za njihovo čimbolj organizirano in učinkovito informiranje in dogovarjanje o skupnih temeljnih stališčih ter nastopanju v Državnem zboru in njegovih telesih.

33. člen

Predsedstvo stranke da soglasje k predlogu poslanske skupine za kandidatko ali kandidata za vodjo in tajnico ali tajnika poslanske skupine, ki ju izvolijo poslanke in poslanci v poslanski skupini.

34. člen

Poslanska skupina sprejme poslovnik o delu poslanske skupine, ki ga potrdi predsedstvo.

35. člen

Poslanka ali poslanec se za čas trajanja mandata pred potrditvijo svoje kandidature na organih stranke pisno in s svojo častjo zaveže, da ne bo izstopila ali izstopil iz stranke ter prestopila ali prestopil k drugi stranki oziroma poslanski skupini. Poslanska skupina na podlagi predhodnega mnenja predsedstva ugotovi, da je poslanki ali poslancu z dnem prestopa v drugo stranko ali poslansko skupino prenehalo članstvo v poslanski skupini.

Dogovor o razmerju med poslanko ali poslancem in stranko podpišejo kandidatke in kandidati na listi stranke preden stranka potrdi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve mandata v primeru izstopa poslanke ali poslanca iz stranke ali prestopa v drugo stranko. V dogovoru se opredelijo politične in materialne obveznosti poslanke ali poslanca, posebej tudi v primeru prestopa poslanke ali poslanca v drugo stranko ali prenehanja članstva poslanke ali poslanca v poslanski skupini. V tem dogovoru lahko stranka določi tudi druge obveznosti poslanke ali poslanca, ki niso opredeljene v tem statutu.

Neodvisne kandidatke in kandidati podpišejo pred potrditvijo njihove kandidature s stranko poseben dogovor, v katerem stranka opredeli razmerje med neodvisno
poslanko ali poslancem in stranko.

36. člen

Poslanke in poslanci so za svoje delo v parlamentu in njegovih telesih odgovorni volilkam in volilcem, za spoštovanje in izvajanje dogovora iz prejšnjega člena pa organom stranke in poslanski skupini.

37. člen

Poslanska skupina o svojem delu redno informira organe stranke. Stranka lahko po potrebi zahteva poročilo o delu poslanske skupine ali o delu posamezne poslanke ali poslanca.

38. člen

Poslanska skupina in posamezne poslanke in poslanci so dolžni sodelovati z organizacijami in organi stranke.

39. člen

Predsedstvo, drugi organi in organizacije stranke ter interesna združenja stranke, Delavska zveza in mladinska organizacija so dolžni obravnavati vprašanja, predloge in pobude, ki jih na stranko naslovi posamezna poslanka ali poslanec, več poslank ali poslancev ali poslanska skupina kot celota in do njih zavzeti stališče. Poslanska skupina lahko predlaga ustreznim organom stranke, da obravnavajo in se opredelijo v obliki stališč, mnenj ali predlogov do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu posamezne seje Državnega zbora in njegovih teles, zlasti v primeru, ko gre za vprašanja uveljavljanja programskih in političnih usmeritev stranke.

40. člen

Poslanska skupina je pri svojem delu dolžna upoštevati programska izhodišča in statut stranke ter sklepe kongresa, konference ali predsedstva stranke.

Poslanska skupina je dolžna obravnavati sklepe, predloge in pobude organov in organizacij ter interesnih združenj, Delavske zveze in mladinske organizacije stranke, ki se nanašajo na vsebinska vprašanja iz programa dela Državnega zbora.

41. člen

Poslanke in poslanci imajo pravico sodelovanja na vseh sejah organov republiške, pokrajinske, območne ali občinske organizacije stranke.
Naštete organizacije sproti informirajo poslansko skupino o sprejetih sklepih in stališčih svojih organov.

42. člen

Poslanke in poslanci so dolžni poleg članarine plačevati stranki tudi mesečne prispevke, katerih višino in način razdelitve določa predsedstvo na podlagi pravilnika o članarini. Višina mesečnega prispevka je opredeljena v pogodbi o poslanski kandidaturi, ki jo podpišeta stranka in kandidatka ali kandidat pred volitvami.

Določbe tega člena veljajo tudi za ministrice in ministre, državne sekretarke in sekretarje in druge javne funkcije, za katere tako sklene stranka.

VII.MINISTRICE IN MINISTRI

43. člen

Kandidatke in kandidate za ministrice in ministre imenuje predsedstvo stranke.

44. člen

Na predlog stranke, upoštevajoč pri tem njegove osebne interese, se je ministrica ali minister dolžna ali dolžan aktivno vključiti tudi v delo drugih organov stranke ali združenj ter v oblike dela njene poslanske skupine.

Ministrice in ministri so dolžni konferenci ali predsedstvu stranke na njegovo zahtevo poročati o svojem delu, po lastni presoji pa dajati tudi pobude za obravnavo posameznih aktualnih vprašanj, ki se nanašajo na politiko stranke v parlamentu ali uresničevanje njenega programa v vladi, v okviru njenih organov, interesnih združenj, Delavske zveze, mladinske organizacije in delovnih teles.

45. člen

Ministrica ali minister se za čas trajanja mandata pred potrditvijo svoje kandidature na organih stranke pisno in s svojo častjo zaveže, da ne bo izstopila ali izstopil iz stranke in prestopila ali pristopil k drugi stranki.

Ministrica ali minister je pri svojem delu dolžna ali dolžan upoštevati programska izhodišča in statut stranke ter sklepe kongresa, konference ali predsedstva stranke.

Razmerja med ministricami in ministri in stranko se opredelijo v posebnem dogovoru, ki ga kandidatke in kandidati podpišejo preden stranka potrdi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve mandata v primeru izstopa ministrice ali ministra iz stranke ali prestopa v drugo stranko. V tem dogovoru lahko stranka določi tudi druge obveznosti ministrice ali ministra, ki niso opredeljene v tem statutu.

46. člen

Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za državne sekretarke in sekretarje ter druge javne funkcije, za katere tako sklene predsedstvo stranke.

VIII.ODLOČANJE

47. člen

Organi stranke veljavno odločajo, če je na seji navzoča več kot polovica članic oziroma članov in je za sklep glasovalo več kot polovica navzočih, razen za glasovanje o koalicijski pogodbi ali dogovoru, spremembah programa in statuta. Za sprejem teh odločitev je potrebna večina vseh članic oziroma članov organa.

Vsak član organa stranke lahko zahteva, da mora o vprašanju, ki je na dnevnem redu, pristojni organ odločati. Če predsednica ali predsednik organa meni, da vprašanje še ni zrelo za odločitev, lahko vprašanje ne da na glasovanje. Mora pa to storiti najkasneje na naslednji seji.

48. člen

Delovanje stranke je javno. Organi stranke lahko o internih strankinih zadevah odločajo tudi brez javnosti.

49. člen

Na predlog, sprejet o posameznem vprašanju v interesnem združenju, Delavski zvezi ali mladinski organizaciji stranke je pristojni organ stranke dolžan sprožiti razpravo.
Članice in člani stranke ali njenega interesnega združenja, ki pri odločanju o posameznih vprašanjih ostajajo v manjšini, lahko zahtevajo o teh vprašanjih ponovno razpravo in odločanje.

Pristojni organ stranke je obvezen organizirati ponovno razpravo in odločanje, če pobudnica ali pobudnik za to poda nove vsebinske argumente in za svoj predlog pridobi dve tretjini članic in članov posameznega interesnega združenja ali če predlog za ponovno razpravo in odločanje podpre nadzorni odbor. Kadar gre za različna mnenja o uresničevanju vsebine programa in bistvenih kongresnih usmeritev stranke, mora na predlog predsednice ali predsednika konference stranke predsedstvo stranke odločati o tem, ali naj o spornem vprašanju odloča konferenca.

50. člen

Stranka ima lastne oblike in načine informiranja.
Ustanoviteljska in izdajateljska razmerja opredeli predsedstvo stranke s posebnim aktom.

IX.VOLITVE IN MANDATI

51. člen

Volitve so praviloma tajne, imenovanja pa opravijo pristojni organi z javnim glasovanjem.

Kandidatne liste za kolegijske organe stranke na vseh ravneh morajo zagotavljati najmanj 40 % zastopanost enega spola, razen če to onemogoča struktura članstva.
Članice in člani organov, individualni organi stranke ter nosilke in nosilci drugih funkcij v stranki se volijo po opravljenem postopku evidentiranja in kandidiranja.
Postopke in merila za predlaganje in volitve članic in članov organov, individualnih organov ter nosilk in nosilcev drugih funkcij določa pravilnik, ki ga po opravljeni razpravi med članstvom sprejme predsedstvo.

52. člen

Postopek določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za državnozborske volitve, volitve poslank oziroma poslancev Evropskega parlamenta, volitve v državni svet, volitve predsednika republike, volitve v občinske in mestne svete ter volitve županj in županov opredeli poseben pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo stranke.

Kandidatke in kandidate ter kandidatne liste stranke za volitve v Državni zbor in za poslanke oziroma poslance Evropskega parlamenta določi na predlog predsedstva stranke konvencija stranke. Pravilnik mora v postopku določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za volitve v Državni zbor in za poslanke oziroma poslance Evropskega parlamenta zagotavljati praviloma najmanj 40 % zastopanost enega spola, v vsakem primeru pa najmanj 1/3 zastopanost enega spola v vseh fazah do odločanja na predsedstvu stranke.

53. člen

Mandat članic in članov organov in individualnih organov v stranki traja štiri leta, z možnostjo ponovne izvolitve. Po vsakokratnih parlamentarnih volitvah članice in člani organov ter individualni organi v stranki ponudijo v preverjanje svoj mandat.

X.PRENEHANJE FUNKCIJ

54. člen

Organ stranke, njegove članice in člani ter nosilke in nosilci posameznih funkcij v stranki imajo pravico odstopiti. O odstopu razpravlja organ, ki jih je izvolil.
Če pristojni organ ugotovi, da posameznica ali posameznik ne more opravljati funkcije zaradi osebnih razlogov, sprejme sklep o prenehanju članstva v organu ali o prenehanju funkcije.
V primeru razrešitve nosilke ali nosilca funkcije imenuje predsedstvo za čas do izvolitve nove nosilke ali nosilca vršilko ali vršilca dolžnosti funkcije za dobo največ šest mesecev.

55. člen

Organizacije in organi stranke lahko posamezne nosilke in nosilce funkcij, članice in člane organov razrešijo. Za razrešitev veljajo isti postopki kot za izvolitev.
Glasovanje o zaupnici se izvede na zahtevo tretjine članic in članov organa, na zahtevo nadzornega odbora ali na predlog nosilke ali nosilca posamezne funkcije.

56. člen

V primeru prenehanja funkcije se začne postopek za nadomestne volitve, ki se izvedejo po postopku za redne volitve.

XI.GOSPODARJENJE V STRANKI

57. člen

Stranka pridobiva sredstva za svoje delovanje s članarino in iz drugih z zakonom določenih virov.

58. člen

Gospodarjenje stranke podrobneje ureja pravilnik o finančnem poslovanju stranke, ki ga sprejme predsedstvo stranke.

V imenu stranke s premoženjem stranke upravlja predsedstvo po načelu dobrega gospodarja. Razen s sredstvi, pridobljenimi iz članarine, ki se delijo na podlagi posebnega pravilnika, gospodarijo območne organizacije s svojimi sredstvi avtonomno.

XII.PRENEHANJE, ZDRUŽITEV IN RAZDRUŽITEV STRANKE

59. člen

O prenehanju, združitvi ali razdružitvi stranke odloča kongres z večino glasov vseh delegatk in delegatov kongresa. Predlog za prenehanje, združitev ali razdružitev stranke lahko da konferenca, najmanj 10 % članic in članov stranke ali najmanj 1/4 območnih organizacij stranke. Predlog mora biti najmanj 1 mesec dni v razpravi med članstvom stranke.

60. člen

Predlog o prenehanju, združitvi ali razdružitvi stranke mora vsebovati tudi predlog ureditve premoženjsko-pravnih razmerij stranke v primeru prenehanja, združitve ali razdružitve stranke.

Če odločitev o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij na kongresu ni sprejeta, ureja premoženjsko-pravna razmerja predsedstvo stranke.

XIII.PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

61. člen

Stranka je pravni naslednik Delavske stranke Slovenije, Socialdemokratske unije in SDP Slovenije.

62. člen

S sprejemom teh sprememb in dopolnitev prenehajo veljati tiste določbe aktov stranke, ki so v nasprotju s tem statutom.

Volitve v organe stranke se opravijo na kongresu v skladu s poslovnikom, ki ga kongres sprejme in ki mora omogočiti evidentiranim kandidatkam in kandidatom za svet stranke oziroma podpredsednice in podpredsednike, da so na kongresu uvrščeni na kandidatno listo za predsedstvo stranke. Predstavnice in predstavnike pokrajinskih organizacij v predsedstvu se voli skladno s prejšnjim statutom.

63. člen

Statut stranke ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema kongres. Formalne uskladitve statuta na zahtevo registrskega organa lahko sprejme predsedstvo in jih potrdi prvi naslednji kongres.

64. člen

Statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme kongres.
Statut stranke se objavi v glasilu stranke, ki ga prejmejo vse članice in člani stranke.

Ljubljana, 22. marec 2009

Predsednik Socialnih demokratov
Borut Pahor