Škofja Loka
Občinski odbor SD Škofja Loka
Kidričeva cesta 1
4220 Škofja Loka
Telefon: 04 5122 281
GSM: 041 608 913
E-pošta: sd-skofjaloka@t-2.net
Uradne ure: ponedeljek od 8. - 10. ure.
Na vratih dveh dolin, leži tisočletna Škofja Loka,
eno najlepših in najbolje ohranjenih mest v Sloveniji...
Zgodovina mesta se pričenja z letom 973, ko je cesar Oton II. daroval loško ozemlje škofu Abrahamu iz Freisinga na Bavarskem. Ob sotočju Selške in Poljanske Sore se je v srednjem veku začelo razvijati naselje Loka, ime ‘Loka’ pomeni travnat svet ob vodi. Freisinški škofje so kasneje upravno in gospodarsko središče loškega gospostva preimenovali v Škofja Loka (Bischoflack). V listini iz leta 1274 je naselje imenovano kot mesto. Zaradi večje varnosti se je v začetku 14. stol. zaščitilo z obzidjem, skozi katero je vodilo petero vrat, zavarovanih s stražnimi stolpi in je v veliki meri ohranjeno še danes.
Mesto je v svoji zgodovini doživelo napade, kuge, požare in potrese. Najhujši je leta 1511 hudo poškodoval mesto, ki ga je škof Filip kmalu obnovil. Od tedaj se je podoba Škofje Loke le malo spreminjala, zato velja za najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji. Staro mestno jedro tvorita zgornji Mestni trg ali Plac in Spodnji trg ali Lontrg nad katerima gospoduje Škofjeloški grad.
Loško gospostvo sta namesto škofa upravljala oskrbnik, imenovan tudi glavar, in kaščar. Prebivalstvo mesta in okolice se je ukvarjalo s številnimi obrtmi iz katerih so se proti koncu srednjega veka razvila močna obrtniška združenja - cehi. Trgovali so lahko samo meščani. V naravno in umetnostno bogatem okolju pa so že od nekdaj delovali številni priznani umetniki, književniki in znanstveniki, ki so ustvarili bogato kulturno dediščino Škofje Loke.
Zamorc s krono
Ena od legend pripoveduje, da je zemljiški gospod Abraham doma z Bavarskega, s svojim služabnikom zamorcem, potoval po Poljanski dolini. V gozdu sta naletela na velikanskega medveda. Knez Abraham je obstal, zamorec pa je nategnil lok ter medveda pokončal. Gospodar je slugo objel in dejal: Rešil si mi življenje, služabnik. Za tvoje junaštvo te bom nagradil, da bodo še pozni rodovi vedeli, kakšen junak si bil. V zahvalo je dal v mestni grb naslikati glavo zamorca. Tega zamorca je danes mogoče videti na loških registrskih tablicah.
Vsako leto konec junija si Škofja Loka nadene srednjeveški obraz na enodnevni prireditvi imenovani Venerina pot. Ta dan je Mestni Trg v srednjeveških barvah, cel dan je mogoče videti prebivalce Loke v srednjeveških oblekah, obiščete lahko srednjeveško tržnico, okušate srednjeveško hrano, si ogledate kakšno predstavo, npr. Loškega Dekamerona, lahko se preskusite v srednjeveških plesih, sabljaških dvobojih, lokostrelskem tekmovanju ali pa vas za kakšno uro priklenejo na sramotilni steber in vas obmetavajo s paradižniki, jajci in podobnim.
Na fotografijah lahko vidite nekaj prizorov iz sprevoda loške gospode na Venerini poti, med njimi tudi dve socialdemokratski dami/svetnici SD v Škofji Loki: v modri obleki mag. Mirjam Jan-Blažić – svetnica SD/podžupanja in v rdeči opravi Lidija Goljat Prelogar – občinska svetnica SD.