Občinski odbor SD Šempeter - Vrtojba

Kidričeva ulica 9
5000 Nova Gorica

Telefon: 041 816 016

E-pošta: zvonko.mavric@siol.net

ID za DDV: SI765344740
Matična številka: 5147484
TRR: 0201 0001 0910 623
Pri banki: NLB

V obdobju rimske države naj bi na območju sedanjega Šempetra pri Gorici stalo naselje Torgium. O tem pričajo izkopanine, ki so bile najdene, temelji starih hiš in zidov. Prva omemba imena Šempeter ("de sancto Petro") sega v leta okoli 1200. V srednjem veku pa je Šempeter dobil še pridevnik prope Goritiam (pri Gorici).

Šempeter je bil vseskozi tipično naselje v bližini večjega mesta, zato je bila njegova tako ekonomska kot socialna podoba v najtesnejši zvezi z mestom ter njegovimi potrebami. Izseljevanja, ki je bilo značilno za bližnje vasi, kraj ni poznal.

Okoli leta 1000 je nastala Gorica, danes sosednje mesto na italijanski strani meje, ki je bila pomembna za tuje trgovce, ki so v trg prihajali zaradi povečane gospodarske dejavnosti. Razvoj Gorice je vplival tudi na življenje in dejavnosti prebivalcev Šempetra in Vrtojbe.

Šempeter pri Gorici je danes po svoji izobrazbeni in socialni strukturi mestno naselje, ki je gospodarsko in kulturno povezano z Novo Gorico in Goriško regijo.

Leta 1589 naj bi bilo v Šempetru 45 družin, v Gornji Vrtojbi 18, v Spodnji Vrtojbi pa 24. Danes živi na območju občine Šempeter-Vrtojba približno 6300 ljudi, občina pa šteje okrog 2400 gospodinjstev.

Območje današnje Vrtojbe poseljeno že v antiki. Vrtojba se je do konca prve svetovne vojne delila na dve samostojni vasi, Dolnjo in Gornjo Vrtojbo (De Toyva superiori in inferiori Toyva). Vasi sta se združili v eno takoj po koncu prve svetovne vojne.

V srednjem veku sta obe Vrtojbi delili usodo Šempetra, saj sta bili z njim najtesneje tudi cerkveno povezani. V času turških osvajanj v 15. in 16. stol. se je veliko begunskih - uskoških - družin naselilo na Vrtojbenskem polju, tako da je Vrtojba postala najbolj "južnjaška" vas na Goriškem. Leta 1866 sta se obe Vrtojbi osamosvojili od tedanje občine Šempeter in ustanovili samostojno občino Vrtojba, v katero je spadala še Bukovica.

Tako kot Šempeter je bila tudi Vrtojba med prvo svetovno vojno v celoti porušena, po vojni pa so ju obnovili.