Občinski odbor Socialni Demokrati Kanal ob Soči

Kidričeva ulica 9
5000 Nova Gorica

Telefon: 05 333 00 23
Fax: 05 302 11 38

Uradne ure: 12.00 - 16.00

E-pošta: socialnidemokrati.ng@siol.net

ID za DDV: SI765344740
Matična številka:5147484
TRR: 0201-0001-0910-623
Pri banki: NLB

Občina Kanal se s 5986 prebivalci (popis 2002) prišteva med občine s srednje velikim številom prebivalcev v Sloveniji. Po površini se s svojimi 146,5 km2 uvršča med 50 največjih slovenskih občin (vseh je 192). Leži v zahodnem delu države ob meji z Italijo. Nastala je 1994 leta, z odcepitvijo od Goriške občine. Občinsko središče, kulturni in gospodarski center predstavlja istoimensko naselje Kanal ob Soči.

Ozemlje občine se razprostira prek treh pokrajinko različnih delov: Spodnja Soška dolina, Kambreško pogorje in zahodni del Banjšic, ki jim je skupna prehodnost med dinarskim, alpskim in sredozemskim svetom.

Spodnja Soška dolina se vleče od Mosta na Soči na severu do Solkana na jugu. Sestavljena je iz dolinskega dna in pobočij na obeh straneh doline. Predstavlja nekakšno razvojno »žilo« občine, saj so v njej skoncentrirana vsa večja naselja (Kanal, Anhovo, Deskle), delovna mesta, gospodarstvo in promet.

Kambreško pogorje ali na kratko Kambreško (znano tudi pod imenom Kanalski Kolovrat) je razgiban, sredogorski svet med dolinama obmejne reke Idrije in Soče. Proti jugu zložno prehaja v vinorodna Goriška Brda, na severu pa na Kobariško. Razpotegnjen gorski greben med vrhom Ježa (949 m) na severu in Korada (812 m) na jugu na posameznih slemenskih vrhovih ponuja čudovit razgled vse do Tržaškega zaliva, Furlanske nižine, Benečije, Julijcev, Soške doline, Banjške in Trnovske planote ter Nanosa. Obiskovalcem nudi prijetne sprehode, izlete, kolesarjenje, kopanje v rekah in potokih, lov, ribolov ter oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Osrednji kraj Kambreškega je Lig, kjer potekajo tudi vsakoletne prireditve, kot so: turistična prireditev »Praznik kostanja«, pustna prireditev »Ta grdih inTa lepih« ter praznik medu na Britofu.

Spodnje Soška dolina se na vzhodu dviga proti zakraseli Banjški planoti, ki je najsevernejša v nizu visokih, robnih dinarskih planot. Ujeta je med Idrijco, Sočo in Čepovanski dol. Vzhodni in južni del planote ozemeljsko že spada pod občino Čepovan. Zaradi prometne odmaknjenosti je primerna za kolesarjenje in sprehode v naravi, v poletni vročini pa zaradi visoke nadmorske višine in nižjih temperatur ponuja prijetno svežino.