Slovenija premore komaj okrog 30 odstotno prehransko samopreskrbo, vsaj ko gre za poljščine in zelenjavo. Na dan se tako ali drugače uniči v povprečju 7 hektarjev kmetijskih zemljišč, s katerimi je država zavoljo prevladujoče goratega reliefa že tako in tako revna. Kaj bi glede tega storili kot parlamentarna oziroma vladajoča stranka?

Ekomagazin | 17. 11. 2011

Trenutna slovenska prehranska samooskrba je po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije od 68 – 75%, je pa dejansko zelo različna po sektorjih. Zato se zavzemamo za učinkovito zaščito kmetijskih zemljišč, del te zaščite pa je letos sprejeta sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih. V nadaljevanju bomo pripravili akcijski načrt pridobivanja novih kmetijskih zemljišč, saj podpiramo pobudo dr. Pluta, da je smiselno zmanjšati gozdnatost Slovenije za 10% za potrebe pridelave hrane. Znamo povečati proizvodnjo krušnih žit na 90% samooskrbe, s čimer si zagotovimo primerno prehransko varnost in povečati samooskrbo z vrtninami na 70%. Poleg poslovnega povezovanja in urejanja odnosov v prehranski verigi pa pri vrtninah zagovarjamo tudi uvedbo proizvodno vezanih plačil, kar lahko dogovorimo v novi kmetijski politiki 2014-2020.