1. Po svetu imajo psi vstop v nakupovalne centre s svojimi lastniki, družba nasploh je do njih veliko bolj prijazna. Pasji parki niso nobena redkost, prav tako zabojniki za pasje iztrebke. V Sloveniji na tem področju precej zaostajamo. Se na vašem volilnem programu najde tudi rešitev za tovrstno tematiko? 2. Država pomaga pri nabavi psa vodnika za slepo ali slabovidno osebo. Pa vendar so psi lahko tudi čudoviti in zelo učinkoviti pomočniki diabetikov, gluhih, invalidnih oseb itd. Si lahko obetamo kakšne spremembe na tem področju? 3. Tako mala država, pa imamo tako veliko zavetišč za zapuščene živali in ta so nabito polna. Kaj narediti, da se bo situacija izboljšala?

Revija Kužek | 9. 11. 2011

Kljub temu, da te problematike posebej ne izpostavljamo v volilnem programu, se Socialni demokrati zavedamo, da jo je potrebno prevetriti. Naši mladi poslanci so še že v tem mandatu odzvali na objave mučenja živali v medijih ter pripravili tudi osnutek spremembe zakona, s katerim bi dvignili kazni za mučenje in tudi malomarno ravnanje z živalmi opredelili kot kaznivo. Osnutek sprememb predvideva tudi odvzem živali in prepoved lastništva. V tem mandatu je bil ustanovljen Strokovni svet za zaščito živali. V Mariboru je začela delovati skupina desetih nadzornikov, ki preverjajo prijave, opozarjajo in svetujejo. Menimo, da je projekt kar uspešen, je pa seveda potrebno še veliko vloženega dela in truda.

Za zavetišča in njihove prebivalce je seveda potrebno poskrbeti. Absolutno nasprotujemo usmrtitvi živali po 30 dneh. Menimo namreč, da se v tem času žival – ki je mnogokrat odvzeta ali najdena – komaj rehabilitira in/ali pozdravi, zato je 30 dni absolutno premalo. Seveda se zavedamo, da je financiranje zavetišč s strani lokalnih skupnosti obremenjujoče za občinski proračun, zato bi bilo potrebno sredstva zagotavljati tudi na druge načine. Eden izmed teh je, da bi se moral pobrani davek od cepljenja psov proti steklini, zbirati na konkretni postavki v proračunu – sedaj se žal porazgubi. Iz pobranega denarja bi tako lahko pomagali zavetiščem, mogoče pa tudi pri nabavi psov vodnikov. Strinjamo se, da bi bili psi vodniki izjemna pridobitev tudi za ostale hendikepirane osebe. Mogoče bi veljalo razmisliti tudi o tem, da bi s pomočjo prostovoljcev približali zavetiščne pse socialnim ustanovam (domom upokojencev, vrtcem, zaporom… ). Različni projekti po svetu, med drugim t.i. “živalska terapija” dajejo izjemne rezultate na področju resocializacije ljudi na eni in skrbi za živali na drugi strani. Na ta način bi tudi družba pridobila veliko, pa tudi splošna osveščenost ljudi bi bila večja. Mogoče bi na ta način lahko dobili več psov vodnikov oziroma terapevtskih psov.

Za izboljšanje zavetiščnih razmer pa bi pripomogle tudi kakšne medijske kampanje, ki bi seznanjale ljudi z načini kako pomagati – od donacij (od dohodnine, v obliki hrane, pripomočkov), do posvojitev na daljavo; ljudi pa bi na ta način tudi ozaveščali glede mučenja živali, prijav le-tega in dolžnostih lastnikov. Označevanje živali mora postati obvezno, kršitev pa kazniva. Le tako bomo lahko ukrepali proti malomarnim lastnikom. Močna medijska kampanja bi pripomogla tudi k temu, da bi več zapuščenih živali našlo trajen dom.

Zavedamo se, da bi bilo potrebno vzpodbuditi, da vse lokalne skupnosti dajo svoj prispevek za zavetišča – tako bi se finančno breme porazdelilo na vse občine.

Socialni demokrati podpiramo pozive po živalim prijaznejši družbi in podpiramo vključevanje živali v naš vsakdan. Opažamo, da se je v naši družbi že veliko premaknilo na bolje, lokalne skupnosti urejajo parke in koše za živalske iztrebke, kar večina lastnikov s pridom uporablja. Tudi psi v trgovinah niso več nič nevsakdanjega in nas veseli, da se vedno več trgovcev odloča da jih sprejema. Nekateri so seveda še vedno prepričani, da je zakon tisti, ki prepoveduje vstop živalim v nakupovalna središča, kar pa seveda ne drži.

Socialni demokrati se bomo še naprej zavzemali za osveščanje javnosti o ravnanju z živalmi in upamo, da bo primerov mučenja čim manj.