Metoda Močnik
5. VOLILNA ENOTA
Okraj št. 4 - Žalec 1
rojstni datum: 13. 7. 1967
stalno prebivališče: ŽALEC
poklic: dipl. vzgojiteljica in dipl. ekonomistka
delo, ki ga opravlja: učiteljica v OŠ
Življenjepis
Sem Metoda Močnik in sem po naravi zelo odprta, dinamična in vedoželjna oseba, se hitro učim ter sem vedno pripravljena na nove izzive.
Rodila sem se 13. 7. 1967 in svoja otroška leta preživela na Koroškem, v Mežici. Tik pred mojim vstopom v OŠ smo se leta 1974 skupaj z mamo, očetom in mlajšo sestro preselili v Žalec, kjer živim še danes.
Po osnovni šoli sem, zaradi velike želje delati z otroki in med otroki, šolanje nadaljevala na Srednji pedagoški šoli v Celju – smer učitelj razrednega pouka in jo v letu 1986 tudi uspešno zaključila. Splet okoliščin je botroval temu, da sem naslednjega leta rodila svojo prvo hčer in si ustvarila družino. Ob vprašanju kako naprej, sem se odločila, da še v istem letu naredim prekvalifikacijo za vzgojiteljico predšolskih otrok in se zaposlila v vrtcu kot vzgojiteljica.
Med otroki v vrtcu sem se počutila izjemno in delo z majhnimi otroki me je navdihovalo z neizmerno srečo in mirom. Ugotovila sem, da sem kljub vsem okoliščinam zadela bistvo svojega poslanstva in pri svojem delu sem bila srečna. Preko dela z otroki sem se naučila empatije. Leta 1997 sem rodila svojo drugo hčer.
Nenehna želja po izobraževanju in pridobivanju novega znanja me je peljala naprej in tako imam danes za sabo bogato izobraževalno in poklicno bero. Zaposlena sem na OŠ Petrovče kot učiteljica, po poklicu pa sem diplomirana vzgojiteljica in diplomirana ekonomistka.
Skozi leta službovanja najprej v vrtcu in danes v šoli sem se s svojimi prispevki pogosto in aktivno udeleževala različnih državnih in mednarodnih posvetov na področju šolske in predšolske dejavnosti.
Da sem izjemno odgovorna, čutna in socialna oseba dokazuje tudi moje pedagoško in organizacijsko vodenje Zimovanja za otroke iz socialno šibkih družin v mesecu decembru in februarju na Pohorju ter Letovanja za vse otroke v mesecu juliju v Punatu, kjer sem se v letih od 2004 do 2009 nesebično predajala in skušala otrokom omogočiti nekaj lepih počitniških dni. Čas in druge obveznosti mi žal tega ne dopuščajo več.
Danes sem ponosna in srečna mati dveh hčera, ki svoj prosti čas najraje preživim s svojimi nekje v naravi, na sprehodu ali na kolesu.

Sprejeta kandidatura mi je v čast in ponos, a hkrati mi nalaga veliko odgovornost. Največjo odgovornost čutim do pravičnega reševanja problemov, ki jih prinaša vsakdanje življenje. Pomembne odločitve naj se sklepajo v korist vseh ljudi! Prišel je čas, da politične odločitve stopijo iz ozkega kroga istih obrazov, za katere se je realnost tam … nekje …izgubila. Čas je za nas, ki prihajamo iz množice enakih med enakimi in ki živimo resničen vsakdan. Preko osebnih izkušenj bomo tako lažje razumeli in zagovarjali vsakodnevne potrebe ljudi.