Sem ponosna mati dveh sinov, živim v srečni skupnosti in sem polna energije in optimizma s prepričanjem, da si podobo sveta kreiramo sami. Rada imam optimističe in delovne ljudi, s katerimi skupaj ustvarjamo krog zaupanja in varnosti.

Moje otroštvo je opredelilo mojo pot. Živela sem v varni, delovni družini z visokimi moralnimi normami. Na našem ogromnem dvorišču pred blokom je odraščalo skupaj preko 50 otrok. Ni bilo pomembno čigav si, niti katerega spola, ampak ali znaš zažvižgati na prste, nožkati in če se dobro skriješ pred žandarji. Naš neformalni vodja nam je na postrešju pripravljal lutkovne igrice, pokaži kaj znaš, kvize, vključil nas je v tabornike, naučili smo se šivati in skrbeti za dvoriščne ljubljenčke. Naučil nas je kako pomembno je pripadati in kako pomembno je poskrbeti drug za drugega. Zrasli smo v prijateljstvu in zaupanju v soljudi.  Večino svojega življenja sem delala v šolstvu, z odraslimi in otroki. Bila sem aktivna v različnih civilno družbenih skupinah, predvsem pa s tisimi in za tiste, ki potrebujejo varno , stabilno in zanesljivo okolje, da lahko razvijejo svoje potenciale. Tako sem se vključevala v društva, ki delajo na področju posebnih potreb, z žrtvami nasilja, bila sem vključena v gibanja za enake možnosti vseh družbenih skupin, sem zagovornica odgovornega ravnanja z okoljem.  Bila sem šolska svetovalna delavka, strokovna delavka Svetovalnega centra, lokalna uradnica, ravnateljica, državna sekretarka. Na svoji življenjski poti sem se srečevala z ljudmi z obrobja, v stiskah, z visoko izobraženimi, umetniki ali z ljudmi, ki so uspešni poslovneži. Z vsemi je mogoče najti skupne točke, če le delajo pošteno in za skupno dobro.  Občutljiva sem na krivice, na neobčutljivost do drugih, predvsem pa na zlorabo moči.

Poseben odnos imam do narave. Menda sem zato že v otroštvu imela naročeno revijo Življenje in tehnika. Vsakodnevno spremljam dogajanja v naravi, saj z našo kužo Nero preživim vsako prosto minuto v naravi. Zaskrbljena sem na odnosom človeka do okolja, še bolj nad našo neodgovornostjo do tega čudovitega edinstvenega planeta. Ne toliko zaradi naše generacije, kot zaradi mladih, ki počasi izgubljajo stik z naravo in zato stik s prihodnostjo.

Skrbi me tudi medgeneracijsko sodelovanje, saj je razkorak med starejšo in mlajšo generacijo vedno večji, socialna povezanost pa vedno manjša. Zaupam tistim mladim, ki se vključujejo v prostovoljske skupine, ki delujejo v društvih, ki iščejo svoje nove poti in se počutijo soodgovorne za skupnost. In zaupam vsem tistim, ki prepoznavajo krivice in nepoštenost in se odzivajo nanje.

Moj moto je »izrabi dan«. Nikoli mi ni zmanjkalo energije, optimizma in časa za bližnje. Razumem tudi tiste, ki jih je svet razočaral. Zato se prištevam med tisti 99%, ki pozivajo k novemu družbenemu dogovoru, bolj uravnoteženemu svetu. Že sedaj ustvarimo dovolj za naše življenjske potrebe, preveč za zemljine zmožnosti.

Če vas bo doseglo tole sporočilo vas vabim, da skupaj ustvarimo bolj povezano in pravično družbo.