Janko Veber na zasedanju obrambnih ministrov EU v Rigi
Pred neformalnim zasedanjem ministrov za obrambo EU so se posebej srečali obrambna ministrica in ministri iz vrst Stranke evropskih Socialistov (PES), visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini in namestnik generalnega sekretarja PES Giacomo Filibeck. S kolegi iz sestrskih strank, obrambnih ministrov iz vrst PES je dvanajst (Avstrija, Danska, Estonija, Francija, Hrvaška, Italija (ministrica Roberta Pinotti), Litva, Luksemburg, Romunija, Slovaška, Švedska in Slovenija), se je minister in podpredsednik SD Janko Veber dogovarjali o temah, ki so sledile na popoldanskem zasedanju ministrov. Na samem zasedanju ministrov so v središču razprave bile priprave na junijski Evropski svet (ES15), ki bo obravnaval tudi področje varnosti in obrambe. V nadaljevanju zasedanja so si ministri izmenjali mnenja o aktualnih varnostnih razmerah in njihovem vplivu na skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP) ter na nadaljnji razvoj vojaških zmogljivosti EU. Spričo slednjega so pozornost namenili tudi aktualnim operacijam in misijam SVOP.
Razprava v okviru zasedanja na temo priprav na junijski Evropski svet je bila namenjena izmenjavi stališč o ključnih vprašanjih, ki naj bi jih le-ta obravnaval ter kakšne usmeritve se pričakuje od voditeljev držav in vlad, ki se bodo junijskega dogodka udeležili. V tej luči so bili ministrom predstavljeni konkretni dosežki na področjih, ki so bili v kontekstu razvoja Skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) opredeljeni kot strateško pomembni na zasedanju Evropskega sveta, ki je potekal decembra 2013. Ta področja so: izboljšanje učinkovitosti, prepoznavnosti in vpliva SVOP, krepitev razvoja zmogljivosti in krepitev evropske obrambne industrije (EDA).
V času od decembrskega Evropskega sveta do danes pa so se, poleg sprememb strateškega okvirja, v katerem sedaj deluje EU (kriza v Ukrajini, krepitev ISIL-a ter širitev dimenzije sodelovanja s partnerji), spremembe zgodile tudi na evropskem političnem parketu (imenovanje nove Evropske komisije, novega predsednika Evropskega sveta in nove Visoka predstavnica EU za skupno zunanjo in varnostno politiko), kar zagotovo daje določene nove elemente k oblikovanju vsebin za junijsko zasedanje Evropskega sveta. Ministri so se zato dogovorili, da bodo voditelji držav in vlad takrat največ pozornosti namenili oblikovanju zunanje-politične strategije, ki bo v luči omenjenih sprememb definirala prioritete oziroma politična vprašanja skupnega razumevanja elementov zunanje, varnostne in obrambne politike EU ter njenega celovitega izvajanja. Pozornost pa bodo namenili tudi finančni dimenziji oz. potrebi po nadaljnji zaustavitvi padanja izdatkov za obrambo, industrijski politiki EU ter sodelovanju s partnerji.
V okviru zasedanja na temo hibridnega delovanja/vojskovanja in strateškega komuniciranja so ministri izmenjali mnenja o okrepitvi celostnega pristopa pri soočanju Unije s hibridnim delovanjem/vojskovanjem v njeni neposredni soseščini, katere so glavne kritične točke, kako okrepiti odvračanje ter izboljšati uporabo notranjih in zunanjih instrumentov EU za krepitev varnosti držav članic ter načinih za krepitev sodelovanja med EU in Natom. Slednje je izjemnega pomena tudi na področju strateškega komuniciranja, ki nastaja kot odgovor na rusko propagandno kampanjo (ki se asimetrično odziva na zahodno ekonomsko silo) in poziva EU k akciji. EU se tovrstni grožnji lahko zoperstavi z oblikovanjem ustreznega političnega, ekonomskega in družbenega okolja, v katerem ruska propagandna dejavnost ne bo dosegla takšnega učinka, kot bi ga sicer, v kolikor bi se del prebivalstva počutil zapostavljenega in izkoriščanega. Zavzemamo se, da EU omenjene možnosti v čim večji meri izkoristi.
Zadnje zasedanje je bilo namenjeno informiranju ministrov o poteku aktualnih operacij in misij SVOP. Ob tem je bila v tematskem kontekstu hitrega odzivanja EU opravljena tudi razprava o potencialni uporabi bojnih skupin EU (EUBG) na različnih kriznih žariščih. Kljub temu, da je bila v zadnjem času pozornost svetovne javnosti usmerjena predvsem v dogajanja v Ukrajini, se je potrebno zavedati, da se soočamo s precedenčno širokim in nepredvidljivim spektrom varnostnih izzivov na različnih geografskih območjih, pri čemer se grožnje pojavljajo tudi v južni soseščini EU, vključno z nedokončanimi stabilizacijskimi procesi v naši sredini. Zato nikakor ne gre pozabiti na Zahodni Balkan, ki zajema elemente tveganja tako vzhodne kot tudi južne varnostne dimenzije. Ministri so se strinjali, da moramo ostati budni in sposobni odzivanja na vsakovrstne izzive ne glede na geografski izvor.
