Odziv Foruma starejših SD

Forum starejših SD obsoja ustvarjanje umetnih delitev s strani SDS

Forum starejših Socialnih demokratov ostro obsoja pobudo SDS za ustanovitev posebne preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije, ki bi obravnavala odgovornost takratnega predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana in drugih pri razoroževanju Teritorialne obrambe.

Kot je že večkrat poudaril Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, takšna dejanja služijo le osebnim političnih interesom in strankarskim interesom posameznikov, ki deli slovensko družbo kot tudi slovenske veterane. 

Osamosvojitev je bil velik in svetel proces v zgodovini slovenskega naroda, na katerega smo lahko vsi državljani Republike Slovenije ponosni in ga kot takšnega moramo tudi ohranjati v našem spominu. 

Ogorčeni smo, da po petindvajsetih letih, prav v času, ko enotno slavimo dogodke takratnega časa, ki so pripeljali do samostojne in suverene države, nekateri takratna dejanja izkoriščajo v prid svojim političnim interesom, ki služijo le za potvarjanje zgodovine. 

Stranki SDS predlagamo, da svoja politična ravnanja usmerja v prihodnost in ne v ustvarjanje umetnih delitev na podlagi samovoljnega potvarjanja neizpodbitnih zgodovinskih dejstev, s katerimi se določeni posamezniki znotraj njihove stranke ne strinjajo, ker ne služijo njihovim dnevno-političnim interesom. 

Zaradi vseh izzivov, ki nas čakajo v prihodnje, vsako razdiranje narodne enotnosti namreč škoduje naši državi in vsem nam, državljankam in državljanom Republike Slovenije.

PS SD

Odziv Poslanske skupine SD na predlog SDS za preiskovalno komisijo zoper prvega predsednika republike Milana Kučana

Socialni demokrati smo že pred časom obsodili kazensko ovadbo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) zoper prvega predsednika republike Milana Kučana. Tako tudi današnjega ravnanja SDS nikakor ni mogoče opravičiti in je vreden ostre obsodbe.

Socialni demokrati verjamemo, da v SDS ne bodo uspeli zbrati potrebnih 30 poslanskih podpisov za uvedbo preiskovalne komisije, česar se predlagatelji sami dobro zavedajo. Pričakujemo, da bodo zato odločanje o ustanovitvi preiskovalne komisije predlagali za plenarno sejo Državnega zbora. Njihovo današnjo napoved pa ocenjujemo kot škodoželjno in pobalinsko.

Takšno ravnanje ima, enako kot ovadba Združenja VSO, lahko samo en cilj: osebna in politična diskreditacija prvega predsednika Republike Slovenije, s katero predlagatelji želijo zrušiti enega od temeljev slovenske državnosti in njenega ustroja, to je institut predsednika republike.

Zavedati se moramo, da je imel prav prvi predsednik republike Milan Kučan, v času slovenske osamosvojitve eno najbolj izpostavljenih pozitivnih vlog in je danes deležen splošnega priznanja velikih zaslug pri vzpostavljanju temeljev naše države ter utrjevanju njene poti in veljave v širšem mednarodnem okolju.

Socialni demokrati pozivamo vse sile razuma v državi, da svoje misli in delo usmerijo v prihodnost, preteklost pa raje pustijo zgodovini.

OZADJA - Franc KRIZANIC

Ekonomist dr. France Križanič: Gospodarska rast v Sloveniji se nadaljuje, obeti pa so mešani

V prvem letošnjem četrtletju je bil slovenski bruto domači produkt merjeno v evrih za 3.6% večji kot pred letom. Statistični urad Republike Slovenije je izračunal realno rast v višini 2.5% in rast cen po katerih se ta produkt meri za 1.1%. Od prvega četrtletja 2015 do 2016 se je naš izvoz blaga in storitev povečal za dobre 5%, državna poraba za slabe 3% in poraba gospodinjstev za manj kot 1%. Na nasprotni strani so se investicije v osnovna sredstva zmanjšale za več kot 8%. Upad investicij je povezan z zmanjšanjem gradbene dejavnosti.

V prvem četrtletju 2016 je bila njena dodana vrednost za 18% manjša kot pred letom. V tem obdobju je vrednost opravljenih gradbenih del pri stavbah upadla za 7%, pri t.i. »gradbenih inženirskih objektih« (ceste, železnice, jezovi, vodovodi, …) pa celo za 60%. Gre pretežno za investicije v javne objekte, ki so se krepko znižale kljub temu, da potrebujemo nadaljnjo izboljšanje železniških povezav (na čelu z drugim tirom Koper – Divača), modernizacijo cestnih povezav (avtoceste ali hitre ceste) na odsekih poimenovanih »razvojne osi« (Vinica – Novo mesto – Celje – Dravograd; Ljubljana – Kočevje; Škofja Loka – Tolmin – Kobarid), temeljito prenovo omrežja državnih cest, izgradnjo različnih objektov protipoplavne varnosti, dokončanje verige hidroelektrarn na Savi in za preprečevanje nihanja podtalnice vsaj eno hidroelektrarno na Muri.

Poleg učinka na zmanjšanje blaginje in razvojnega potenciala zaradi slabše infrastrukture, kot če bi se infrastrukturne investicije nadaljevale, vodi krčenje gradbene dejavnosti tudi v neposredno in posredno znižanje bruto domačega produkta. Ob upadu dodane vrednosti gradbeništva za skoraj petino se slovenski bruto domači produkt na letni ravni direktno zmanjša za 331 milijonov evrov ali 0.9%, preko multiplikativnega učinka izgubljenih prihodkov potencialnih dobaviteljev in zaposlenih pa še približno za enkrat toliko.

Če upoštevamo povprečen 45% delež javnofinančnih prihodkov v bruto domačem produktu, bodo javnofinančni prihodki letos, ob pasivnosti države in paradržavnih institucij in posledično prekinitvi investicij v nizke gradnje, za okoli 150 milijonov evrov nižji od realno dosegljivih. Upoštevajoč posredne učinke bo vpliv še za približno enkrat večji. Preračunano v vrednost gradnje avtoceste (po slovenski učinkovitosti – 10.4 milijona evrov za kilometer) to ustreza vrednosti 28 kilometrov avtoceste.

Med ostalimi sektorji se je od prvega četrtletja 2015 do 2016 zmanjšala dodana vrednost v nikoli dovolj saniranem finančnem sektorju (za 6%). Verjetno gre za začetek nove umazane igre s Slovenijo. Drugod so rezultati boljši. Dodana vrednost v kmetijstvu se je povečala za 9%, v predelovalnih dejavnostih (tu je najmočnejši vpliv rasti izvoza) za 7%, pri poslovanju z nepremičninami za 6%, v trgovini, prometu, gostinstvu in pri informacijskih ter komunikacijskih dejavnostih za 5%, v strokovnih, znanstvenih in poslovnih dejavnostih na eni ter v upravi, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu na drugi strani pa za 1%.

Ob gospodarski rasti se število delovno aktivnih (zaposleni in samozaposleni) povečuje. Marca letos je bilo delovno aktivnih za 7 tisoč (1%) več kot marca lani ter za skoraj 22 tisoč (3%) več kot v enakem mesecu 2014. Kljub rasti je bilo marca 2016 še 65 tisoč (7%) manj delovno aktivnih kot v istem mesecu 2008, pa tudi 5 tisoč (1%) delovno aktivnih manj kot marca 2012, ko sta se začela eksperiment politike varčevanja ter še bolj zlovešč projekt razprodaje Slovenije. Eno in drugo je pri nas privedlo do t.i. ”krize dvojnega dna”.

Zaradi rasti izvoza (spodbujenega z intenzivno razvoljno politiko – nepovratna evropska in domača državna sredstva namnejena gospodarstvu skozi različne razvojne projekte, ugodni srednje in dolgoročni krediti Slovenske izvozne družbe ter Evropske investicijske banke) se je gospodarska rast v drugem četrtletju 2013 povrnila in se od tedaj dalje ni prekinila. V primeru normalne (namemesto omejevalne) kreditne politike Banke Slovenije in stabilnega financiranja infrastrukturnih projketov države, bi bila ta rast še precej hitrejša. Z njo pa bi se hitreje povečalo tudi število delovno aktivnih.

V slovenskem gospodarskem okolju se odvijajo spremembe, ki nakazujejo nadaljnje izboljšanje našega izvoza in gospodarske rasti. Lani se je dolarski tečaj evra znižal za 16%, cene surove nafte so upadle za 47%, cene surovin razen nafte pa za 17%; pri naših poglavitnih zunanjetrgovinskih partnerjih, evroobmočju, se je bruto domači produkt povečal za slaba 2% ob tem pa je prodaja v trgovini na drobno (kaže spreminjanje osebne porabe) narasla za skoraj 3%. Povpraševanje se torej na našem najpomembnejšem trgu povečuje, zaradi upada vrednosti evra se nam je izboljšala konkurenčnost, pocenitev surovin pa zmanjšuje stroške in dodatno spodbuja povpraševanje.

Komentar Boris Sovič

Boris Sovič: Slovenija in Maribor 1991-2016

Čas hitro mineva. Za nami je četrt stoletja od junijskih dni, ko smo ponosno in z velikimi pričakovanji svečano razglasili samostojno, suvereno državo Republiko Slovenijo. Osamosvojitev, samostojna država, nam ni bila ne dodeljena, ne podarjena. Izborili smo jo v boju, kjer je šlo za biti in ne biti, za stati inu obstati. Ponosno povejmo, izborili smo jo s srčnostjo in odločenostjo. Naši generaciji je bilo dano uresničiti tisočletne sanje prejšnjih generacij za prihodnost naslednjih generacij. Za kar so si prizadevali mnogi, smo končno doživeli junija leta 1991.

Spominjam se tistih dni. Zavedali smo se prehojene dolge in trnove poti generacij pripadnikov našega rodu. Moč smo črpali iz plebiscitarno izražene volje naših državljank in državljanov. Čutili smo, da stojimo na ramenih velikanov, od Trubarja, Prešerna, škofa Slomška, Cankarja, generala Maistra in slovenskih partizanov. Danes vemo, da so v vrstah naših velikanov tudi pisci nove ustave in vsi, ki so prispevali k zmagi v osamosvojitveni vojni, slovenski policisti, teritorialci, civilne strukture, vsi Pekrčani, Mariborčani, Slovenke in Slovenci, prebivalke in prebivalci naše dežele, ki so se postavili za slovensko domovino, in kot je zapisal pesnik Kuntner, zavarovali mlado demokracijo, obranili domovino, svojo čast in novo rast.

Maribor panorama mesta

Takrat še nismo mogli vedeti, s koliko trnja bo posuta naša nadaljnja pot in kaj bomo na njej dosegli.
Danes vemo, da je Slovenija v 25 letih naredila izjemne, pomembne, tudi veličastne korake naprej. Prav je, da spoštujemo, kar smo ustvarili skupaj. Bruto domači proizvod na prebivalca smo povečali skoraj za 4 krat, ukrotili smo visoko inflacijo. Število iskalcev zaposlitve smo sicer povečaliza skoraj 22.000, vendar smo število zaposlenih v podjetjih povečali še bolj, za skoraj 39.000. S povprečno plačo lahko danes kupimo več hrane in drugih dobrin kot pred 25 leti.

Imamo več in večja stanovanja ter boljše opremljena gospodinjstva. Več smo naredili za okolje. Smo socialno bolj povezani kot drugi v EU, zmanjšali smo povprečne razlike med plačami vodilnih in slabše plačanih. Dihamo čistejši zrak, naše reke so čistejše, okolje je večinoma bolje urejeno. Spodbujamo trajnostni razvoj. Naši znanstveniki in športniki dosegajo mednarodno odmevne rezultate. Dosegli smo ključne zunanjepolitične cilje. Naša domovina je mednarodno priznana država.

A odkrito si moramo priznati, da smo v 25 letih delali tudi napake. Premalo smo naredili v borbi proti moralni in materialni korupciji. Prevečkrat valimo krivdo na vse druge in premalo pomislimo, ali smo sami naredili dovolj za skupnost. Za vse krivimo oblastnike, ki pa jih vedno izvolimo sami. In kot bi rekel Orwel, tisti, ki slabo izberemo na volitvah, nismo žrtve, ampak sokrivci. Prepogosto krivimo vse povprek, s čemer delamo krivico poštenim in omogočamo, tistim, ki to niso, da se skrivajo v vsesplošnem kritizerstvu.

Prepogosto se norčujemo iz poštenih in opravičujemo tiste, ki to niso, da se pač znajdejo. Glasni smo, ko gre za krivice, ki se godijo nam in premalo občutljivi za krivice, ki jih delamo drugim. In odkrito si priznajmo, naredili smo jih nemalo. Premnogim smo vzeli identiteto, razgradili delovna mesta, naprtili stroške za privilegije posameznikov, celi naciji smo naprtili stroške sanacije bančnega ponora, krivcem pa plačujemo še odpravnine in vozovnice.

Maribor je bil leta 1991 občina s 157.000 prebivalci. V 25 letih je razpadel na številne nove občine, 112.000 sedanjih prebivalcev pa mora v odsotnosti regij skrbeti za še bolj razvito socialno in družbeno infrastrukturo, kot je bila pred 25 leti. V četrt stoletja smo izgubili 10.000 delovnih mest. Mestu in regiji je to povzročilo velikanske pretrese, vključno z implozijo posameznih mestotvornih dejavnosti.

Maribor Lent

Ne sme nam biti vseeno za našo prihodnost. Na 1.000 prebivalcev je v Mariboru že v vrtcih 18 % manj otrok, 15 % manj učencev v osnovnih šolah, kar 25 % manj dijakov v srednjih šolah in v univerzitetnem mestu tudi 17 % manj študentov na univerzi. Leta 2015 smo imeli 29 % nižje investicije v osnovna sredstva na prebivalca in 28 % višjo brezposelnost. In značilno, v Mariboru je na 1.000 prebivalcev kar 59 % več obsojenih oseb. Podobno je tudi v drugih mestnih občinah Vzhodne Slovenije. Ta država potrebuje učinkovito politiko skladnega regionalnega razvoja, da se ne bomo čudili temu, da se vedno več ljudi ozira po drugih državah.

V prejšnjih režimih je bil Maribor med najbolj razvitimi deli nekdanjih držav. V tej je prvič med območji z najbolj izrazitimi razvojnimi problemi in z bolečo socialno situacijo, ki jo k sreči blažijo zaposlitvene možnosti v sosednji državi na severu. Da tudi v Mariboru znamo, dokazuje tudi naša univerza in naše gospodarstvo. Ne samo dravske elektrarne, ki predstavljajo steber konkurenčnosti in stabilnosti slovenske elektroenergetike, tudi druge družbe. Leta 2015 so bili prihodki na zaposlenega v Mariboru 33 % nižji kot sicer v Sloveniji, ustvarjen dobiček pa za 1,2 % višji. Na prebivalca imamo v Mariboru 6 % več poslovnih subjektov, ki ustvarijo 41 % manj izgube in 39 % več dobička kot v Sloveniji. Novi start upi izkazujejo vedno več podjetniškega poguma.

Na vprašanje, smo se borili za takšno državo, odgovarjajmo tudi z vprašanjem, ki ga je naš slikar Jakopič postavil pred predsednikom Kennedyem, ali smo kot ljudje res storili svojo dolžnost do družbe, do skupnosti. Borili smo se za samostojno in neodvisno, mednarodno priznano Slovenijo. Danes jo imamo. Želimo in zaslužimo pa si tudi socialno pravično, razvojno uspešno, regionalno skladno in pravno varno državo, skupnost visokih etičnih standardov in vrhunske ustvarjalnosti. Borba za to pa traja in bo trajala tudi v prihodnje.

Maribor panorama Kalvarija

Naša mala domovina, domovine lepote med Karavankami in Sotlo, med Jadranom in Goričkim. Slovenija, s pogumom, v krvi, znoju in solzah poštene borbe izborjena, bo tudi jutri ponosna in velika, če bomo spodbujali in spoštovali izjemno kreativnost in inovativnost, vrhunsko kakovost in odličnost, trdno socialno povezanost in solidarnost, temeljno poštenost in integriteto, iskreno spoštljivost in tolerantnost, medsebojno razumevanje in sočutje. Naj bo Slovenec Slovencu Slovenec izraz spoštovanja, zaupanja in ponosa.

Vse najboljše Republika Slovenija za 25. rojstni dan in še na mnoga leta.

Vse dobro vam želim.

mag. Boris Sovič

Dejan Židan - poslanica Dan državnosti

Poslanica predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana ob 25. obletnici dneva državnosti

Spoštovane Socialne demokratke in spoštovani Socialni demokrati,
drage prijateljice in dragi prijatelji slovenske Socialne demokracije,
cenjene državljanke in cenjeni državljani Republike Slovenije!

Pred 25 leti je Slovenija postala neodvisna država. Slovenska skupščina je 25. junija 1991 sprejela Temeljno listino o samostojni in neodvisni Sloveniji, dr. France Bučar pa je prebral Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje smo bili kot narod združeni pod državno zastavo Republike Slovenije. Prvi predsednik republike Milan Kučan je novo državo pozdravil z zgodovinskimi besedami: “Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.” V življenju posameznika četrt stoletja ni veliko, v obstoju države je še manj. Kljub temu, da smo Slovenci številčno majhen narod smo v relativno kratkem času svoje državnosti doživeli veliko. Pohvalimo se lahko s številnimi pomembnimi uspehi in dosežki, tudi ko smo se na svoji poti soočali s težkimi preizkušnjami. V vseh sferah življenja smo postali mednarodno priznana in ugledna država. Država, ki je bila vzor ostalim tranzicijskim državam na poti k najbolj razvitim državam sveta.

Slovenija je kot mlada država takoj in brez težav dosegla vse svoje največje cilje: izpolnila je zahteve za vstop v Evropsko unijo in hitro postala njena polnopravna članica, vstopila je v zvezo NATO, postala je članica Organizacije združenih narodov ter drugih uglednih in pomembnih mednarodnih organizacij. Rezultati in uspehi, ki jih nizamo Slovenci na različnih področjih so zavidljivi. »Mala« Slovenija v športu, znanosti in kulturi postavlja mejnike svetovnega formata.

Ko smo uresničili zastavljene državniške cilje pa se dandanes zdi, da smo v času po tem zaspali na lovorikah. Huda gospodarska kriza ni prizanesla niti naši mladi državi in v marsičem nam je nastavila ogledalo. Izkazalo se je, da smo tranzicijski prehod vzeli preveč lahkotno in samoumevno. Vsa država, vse njene državljanke in državljani smo se morali spopasti s težkimi izzivi. Resnica, s katero nas je soočila kriza je, da posledice krize niso le gospodarske in socialne narave, temveč, da je prišlo do krize vrednot. Čeprav dandanes gospodarski in finančni kazalci kažejo, da je nastopilo obdobje okrevanja, so posledice krize še vedno med nami. Čuti jih država, z njimi živijo naše državljanke, naši državljani.

Turbulentni časi pred nami nas opozarjajo, da moramo biti na izzive pripravljeni bolje. Da moramo v duhu sloge in enotnosti prerasti vse zamere, predvsem pa sebičnost in egoizem. Stopiti moramo skupaj! Složni in solidarni! Ne zaradi drugih, zaradi Evropske skupnosti in ostalega mednarodnega okolja, temveč zaradi nas samih. Za naše prihodnje rodove. Bolj kot kadarkoli prej moramo v ospredje postaviti zavest o skupni domovini. Zavest, da se moramo povezati in trdno nastopiti proti vsem negativnim vplivom, ki pritiskajo na našo mlado državo in s tem na nas. Ta zavest je bila nekoč že tako trdna, da nam je uspelo stopiti na samostojno pot. Ta zavest je tista, ki je sprožila odločilno energijo, s katero je slovenskemu narodu uspel zgodovinski korak v boljše življenje. S to zavestjo smo v preteklosti že premagali in preživeli veliko hujše krize, se postavili po robu sovražniku, se utrdili in si nabrali potrebne izkušnje za lepo prihodnost.

Prerasti moramo zamere, ki so zarezale in zamajale to zavest. Sosedje, prijatelji in državljani moramo stopiti skupaj, pozabiti na nepomembne stvari, ki nas delajo drugačne, sprejeti in predvsem ne soditi. Ko bomo premagali ovire, ki izhajajo iz naše notranjosti, se bomo lahko premaknili naprej. Lepa Slovenija, socialna varnost in složni državljani so bile sanje naših prednikov. To so tudi naše sanje. Čas je, da jih prebudimo v realnost!

Politika ima pri tem izjemno pomembno vlogo, saj mora povezovati in ustvarjati zaupanje. Predstavljati mora trdno zavest, da deluje za dobro slehernega državljana in mora pomagati pri iskanju poti, ki bo pripeljala do dostojnega, spoštljivega, kvalitetnega življenja. Dovolite, da na tem mestu, tudi kot minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v času, ko se kot država trudimo za uspeh slovenske pobude za obeležitev svetovnega dneva čebel, našemu narodu in državi zaželim tisto delovno vnemo, pridnost, složnost in marljivost, kot jih imajo čebele. Te plemenite opraševalke lahko preživijo le na način, da kot družina, ekipa delujejo in živijo v slogi – vse ostalo bi zanje pomenilo pogubo in izginotje.

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani,
iskrene čestitke za državni praznik, praznujmo ga ponosno!

Naj živi Slovenija, naša ena in edina, skupna domovina!

mag. Dejan Židan
Predsednik Socialnih demokratov

Jernej Pikalo

Voščilo Socialnih demokratov ob zaključku šolskega leta 2015/16

Spoštovane šolarke in spoštovani šolarji, dijakinje in dijaki, delavke in delavci v vzgoji in izobraževanju,

z današanjim dnem, na skorajšnji praznik 25. obletnice samostojne Slovenije, se končuje letošnje šolsko leto. Socialni demokrati se veselimo uspehov vsake posameznice in vsakega posameznika na področjih šolskih in obšolskih dejavnosti ter vam vsem iz srca čestitamo. Učiteljem, mentorjem in drugim delavcem, ki so se vsak dan trudili, izrekamo pohvalo in priznanje za odlično delo.

V iztekajočem se šolskem letu smo v prvem razredu devetletke imeli okoli 22.000 otrok, kar je nekoliko več kot prejšnja leta, a daleč od generacij izpred tridesetih in več let. Soočili smo z begunskim valom in vprašanjem čim boljše integracije otrok prebežnikov. Današnji svet je postaja vedno bolj nestabilen in to vpliva tudi na naš šolski prostor. Obenem pa vedno večja medpovezanost sveta pomeni tudi več priložnosti za šolarje, dijake in učitelje.

Zaradi tega je še toliko pomembneje, da ohranimo (in v pravi smeri tudi nadgradimo) naš šolski sistem. Njegova ključna naloga je, da vsem šolarjem in dijakom v enaki meri zagotavlja možnost kakovostne izobrazbe, ne glede na debelino denarnic njihovih staršev ali mesta njihovega bivanja. Zaradi tega Socialni demokrati podpiramo pobudo Ohranimo javno šolstvo, ker je vsem dostopno javno šolstvo pogoj za enakomeren in socialno uravnotežen razvoj Slovenije v naslednjih desetletjih.

Vsem šolarkam in šolarjem, dijakinjam in dijakom želimo lepe, brezskrbne počitnice. Vsem delavkam in delavcem v vzgoji in izobraževanju pa prijetne dopustniške dni.

dr. Jernej Pikalo
Predsednik Sveta SD za izobraževanje

Dan državnosti

Socialni demokrati si ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije želimo več enotnosti

Predsedstvo Socialnih demokratov je na svoji seji, ki je potekala v četrtek, 23. junija, sprejelo izjavo pred letošnjim praznovanjem 25. obletnice Dneva državnosti.

“Nesporno dejstvo je, da smo bili prebivalke in prebivalci Slovenije pred 25 leti le enotni sposobni priti do osamosvojitve. Najprej smo se leta 1990 za to enotno odločili na plebiscitu, nato pol leta kasneje enotno razglasili ustanovitev samostojne države in jo na koncu tudi enotno ubranili. Zato je razdvajanje ljudi glede takratnih dogodkov skrajno neodgovorno in sebično. Za našo samostojnost so nekateri žrtvovali svoja življenja in tudi zato je njeno prisvajanje slaba popotnica za napredek.

Kot posameznice in posamezniki ter kot družba moramo podžiganje nestrpnosti in potvarjanja glede naše skupne zgodovine, predvsem pa obdobja, na katerega moramo biti vsi ponosni, ne le obsoditi, temveč ju tudi preprečiti. To lahko naredimo le skupaj in tako, da se vsi in vsak posebej zavedamo, da se naš narod, ko je postavljen pred težke ovire in prelomne odločitve, zna poenotiti in združiti.

Tudi zato Socialni demokrati spoštujemo našo preteklo in polpreteklo zgodovino, tako narodnoosvobodilni boj kakor osamosvojitveno vojno, brez katerih nas danes ne bi bilo, in čutimo globoko hvaležnost do vseh naših junakinj in junakov, da danes živimo v miru.”

SD - Ozadje 3

Odziv SD na referendumsko odločitev Britancev za izstop Združenega kraljestva iz EU

Socialni demokrati obžalujemo, da so britanski državljani izglasovali izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Tesen rezultat kaže, da bi lahko bila odločitev tudi drugačna in da se mnogi na Otoku zavedajo negativnih posledic, ki jih ta odločitev prinaša tako za državo kot za EU.

Znašli smo se v popolnoma novi situaciji, v kateri bomo vsi skupaj sproti ugotavljali, kaj ta izstop pravzaprav prinaša. Tako organizacijsko kot vsebinsko bo treba na novo postaviti pravila in razmerja. Za EU, ki v tem trenutku bolj kot karkoli drugega potrebuje povezovanje, je to seveda težka preizkušnja. V preteklosti je bilo nekaj signalov, da bi na podoben način lahko svoje članstvo preverjale tudi nekatere druge članice.

Socialni demokrati si nikakor ne želimo, da bi referendumi postajali nekakšno politično orožje. Zato se je treba obrniti k voditeljem in k državljanom in skupaj določiti, kaj si želimo od EU in kdo je pri tem še pripravljen sodelovati in na kakšen način. V prihodnjih mesecih in letih bo gotovo narejenih veliko analiz, v tem trenutku pa je pomembno to, da prelomnico prečkamo trezno in z mislijo na to, da se izkušenj in napak lahko učimo, da jih pa ne smemo ponavljati.

Židan predstavil sklepe Predsedstva SD

Židan predstavil ključne sklepe Predsedstva stranke in pričakovanja SD do koalicije

V četrtek, 23. junija, se je v Ljubljani sestalo Predsedstvo SD. “Strokovne skupine SD bodo po področjih pregledale koalicijsko pogodbo, to pa bo osnova za resno razpravo o delu vseh ministric in ministrov aktualne vlade,” je po seji Predsedstva SD povedal predsednik stranke mag. Dejan Židan. Ocenil je tudi, da je koalicijski DeSUS s Karlom Erjavcem na čelu s podporo interpelaciji zoper ministrico dr. Anjo Kopač Mrak kršil koalicijsko pogodbo.

Predsedstvo SD je po besedah Židana izrazilo polno podporo ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anji Kopač Mrak. “Samo naše državotvorno dejanje je preprečilo politično krizo v koaliciji in s tem v državi,” je ocenil predsednik SD. Iz razprave v DZ je bilo sicer mogoče razbrati, da se poslanke in poslanci zavzemajo za več socialne politike. To pa po besedah Židana pomeni tudi več denarja za socialo. Znani so namreč podatki, da Slovenija za socialo namenja manj denarja od evropskega povprečja, je pojasnil. Za začetek tako v SD predlagajo spremembo ureditve varstvenega dodatka, ki po mnenju Židana ne bi smel biti vezan na premoženje upokojenk in upokojencev.

Seja Predsedstva SD

V razpravi v DZ so bile izpostavljene mnoge zahteve do ministrice, pri tem pa se je po besedah prvaka SD pozabilo, da je ministrica uresničila že več kot polovico nalog z njenega področja, opredeljenih v koalicijskem sporazumu. Obenem pa so se pojavile zahteve, ki z njenim področjem nimajo zveze, med drugim glede zdravstvene oskrbe in razbremenitve stroškov dela, je povedal Židan. Predsedstvo SD se je dotaknilo tudi nekaterih drugih aktualnih notranje in zunanjepolitičnih tem, med drugim nesoglasij okoli praznovanja obletnice slovenske osamosvojitve. Kot je poudaril Židan, smo bili pred 25 leti le enotni sposobni priti do osamosvojitve. “Razdvajanje ljudi glede takratnih dogodkov je skrajno neodgovorno in sebično,” je povedal predsednik SD. Podžiganje nestrpnosti in potvarjanje zgodovine je po njegovih besedah treba obsoditi in preprečiti.

Glede referenduma o članstvu Velike Britanije v EU pa je Židan sicer izrazil željo po pozitivnem izidu glasovanja. Tudi v tem primeru pa bo treba po njegovih besedah nekatere stvari “redefinirati”. Tudi Slovenija mora še enkrat premisliti, kakšni so v tem pogledu njeni interesi, je pojasnil Židan. V SD smo zaskrbljeni tudi zaradi vse ostrejših tonov med EU in Turčijo, in pozivajo politiko k racionalnosti. Obenem pa Židan ocenjuje, da ni primerno, da v časih krize Nato na mejah Rusije izziva Rusijo. Živeti moramo v družbi, kjer se iščejo skupne rešitve, ne pa da prvina postaja prepir, je poudaril.

Židan na novinarski konferenci

Predsednik SD Dejan Židan je na novinarsko vprašanje o podpori ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču ob njegovi interpelaciji sporočil, da od ministra pred odločitvijo o tem pričakuje pojasnila Poslanski skupini SD v Državnem zboru. “V SD podpisov pod interpelacijo ne bi prispevali, tudi če bi jih k temu pozvali, saj bi bilo to kršenje koalicijskega sporazuma,” je dejal Židan. Do interpelacije, ki so jo vložili poslanci ZL in nepovezani poslanci, pa se bomo kot stranka še opredelili. Je pa predsednik SD dodal, da od ministra pričakujejo zelo natančna in verodostojna pojasnila.

Židan z mediji po predsedstvu

Židan se je v odgovoru novinarjem dotaknil tudi nekaterih konkretnih očitkov iz interpelacije. Ta namreč med drugim navaja sum nezakonitega vplivanja na nadzornike Luke Koper. Kot je dejal Židan, družba posluje uspešno in dosega svoje načrte. Spomnil je, da je ob podelitvi priznanj primorskim gospodarstvenikom to poudaril tudi predsednik vlade Cerar. Židanu je zato nerazumljivo, da so ravno v tem času državni organi začeli s postopkom zamenjave nadzornikov. Besede predsednika vlade, ki bi morale pomeniti veliko, očitno pomenijo mnogo premalo, nekaterim pa nič, je ocenil predsednik SD. Kar Židana posebej skrbi, pa so besede predsednice nadzornega sveta Alenke Žnidaršič Kranjc, da se ji je zaradi njenega dela grozilo celo s smrtjo. Socialni demokrati zahtevamo, da se vse te informacije preverijo. “Nekdo v tej zgodbi laže in ta mora biti tudi sankcioniran, dokler pa se stvari ne razčistijo, je postopke zamenjave treba ustaviti, je poudaril predsednik SD Dejan Židan.

Odziv predsednika SD Dejana Židana

Predsednik SD Židan pozval k začasni prekinitvi vseh aktivnosti v zvezi z menjavo nadzornikov Luke Koper

Predsednik Socialnih demokratov in minister mag. Dejan Židan se je danes odzval na zadnje dogodke v Luki Koper in se zavzel za začasno prekinitev vseh aktivnosti, povezanih z menjavami v nadzornem svetu. Kot je povedal Židan v izjavi za medije, je treba najprej pridobiti pravilne informacije, nato pa dogajanje raziskati in poiskati odgovorne. Pozval je tudi k razpravi o učinkovitosti SDH in DUTB.

Kot je dejal Židan, vsa dogajanja, povezana z Luko Koper, Slovenskim državnim holdingom (SDH) in tudi družbo Vinakoper kažejo, “da je v tem trenutku treba stopiti korak nazaj, prekiniti vse aktivnosti, ki so vezane na menjavo v nadzornem svetu, in pridobiti pravilne informacije”. Navedbe predsednice nadzornega sveta Luke Alenke Žnidaršič Kranjc, da so ji grozili tudi s smrtjo, so po Židanovih besedah “znak za alarm najvišje stopnje v državi”.

“Pristojni organi morajo to izjavo in vsa dogajanja raziskati in v kolikor navedbe držijo, je treba to jasno in nedvoumno povedati. Predstavniku nadzornega sveta, ki vodi nadzorni svet in nadzoruje eno najpomembnejših državnih naložb – ta naložba sicer deluje dobro, prinaša dobiček in raste – se je zaradi njenega delovanja grozilo s smrtjo. To v praksi pomeni, da je država dolžna to osebo zaščititi,” je poudaril Židan. Izpostavil je tudi, da so informacije Luke Koper in nadzornega sveta povsem različne od tistih, ki jih posredujeta SDH in ministrstvo za finance.

“Tukaj ne moreta biti dve resnici, saj se učinkovitost in poslovodenje merita s številkami. Pri tem pa ne veljajo pridevniki, ampak jasno napisane številke,” je dejal Židan. Pri toliko medsebojnih obtožbah je po Židanovih besedah treba jasno povedati, “da nekdo mora dobiti rdeči karton in da nekdo pri vsej tej zgodbi laže”. Ob tem je še izrazil pričakovanje, da bo vlada v doglednem času opravila razpravo o učinkovitosti delovanja tako SDH kot tudi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).