Han: “V SD se zavedamo, da je fiskalno pravilo ustavna kategorija, a še bolj, da je ustavna kategorija socialna država.”

Matjaž Han z mediji 1

Vladni predstavniki so koalicijskim poslancem danes popoldne predstavili osnutek zakona o izvajanju fiskalnega pravila. Predlog zakona o uresničevanju fiskalnega pravila bo predvidoma v četrtek obravnavala vlada, pred tem naj bi ga v sredo predstavila še vodjem vseh parlamentarnih strank. Da bo premier Miro Cerar k razpravi o fiskalnem pravilu povabil vse stranke, so iz njegovega kabineta sporočili že po nedeljskem vrhu koalicije. V skladu s fiskalnim pravilom morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo. Merila za določitev izjemnih okoliščin in način ravnanja v teh primerih pa bo določal izvedbeni zakon, ki ga mora DZ izglasovati z dvotretjinsko večino.

Stranke so različnih stališč glede določitve leta, do katerega mora država uravnotežiti javne finance, prav tako bo zakon pomembno narekoval, koliko manevrskega prostora v javnofinančni politiki si bo Slovenija znotraj ustavno določenih okvirjev dovolila. Vlada naj bi za leto uravnoteženja javnih financ predlagala leto 2016. Slovenija se je sicer v dopolnjenem programu stabilnosti za obdobje 2014 – 2017 iz lanskega leta napovedala, da naj bi javne finance strukturno izravnala do 2017.

Po besedah vodje poslancev SD Matjaža Hana se v stranki zavedajo, da je fiskalno pravilo ustavna kategorija, a se še bolj zavedajo, da je ustavna kategorija socialna država. Zato morajo fiskalno pravilo tako zapisati, da si ne bodo dali “zanke okoli vratu” in ogrozili socialne države. Predlog opozicijske SDS za uravnoteženje javnih financ pa je po Hanovem mnenju “strel v koleno ali še kam drugam”. Po mnenju SD javnih financ prej kot v treh letih verjetno ne bo mogoče uravnati. A še pred tem “stiskanjem” morajo urediti nekatere druge zadeve, kot so nepravilnosti v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), je odločen Han. Več bo verjetno znanega po koalicijskem sestanku, na katerem pa bodo partnerji morda izvedeli tudi ime kandidata za gospodarskega ministra. Premier Cerar naj bi čakal le še na soglasje kandidata.

Ob mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami

AKM in razstava

Organizacija združenih narodov je 25. november razglasila za Mednarodni dan proti nasilju nad ženskami, v spomin na sestre Mirabal, politične aktivistke v Dominikanski republiki, ki so se uprle diktatorju Rafaelu Trujillu in bile zato leta 1960 brutalno umorjene. S 25. novembrom se začenja tudi 16 dni akcij, ki so del svetovne kampanje za človekove pravice žensk in se bodo zaključile 10. decembra s Svetovnim dnevom človekovih pravic.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je ob tej priložnosti danes skupaj z ministrico za notranje zadeve Vesno Györköš Žnidar otvorila fotografsko razstavo “Nasilje na njeni koži”, ki je del projekta Vesna – živeti življenje brez nasilja. Projekt se osredotoča na ozaveščevalne dejavnosti ter usposabljanja za različne ciljne skupine, ki se pri svojem delu srečujejo s področjem nasilja nad ženskami.

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je že ob konferenci “Ženske 20 let po Pekingu” izpostavila, da ji je v veselje ob naznanilu, da bo Vlada že na eni izmed naslednjih sej obravnavala težko pričakovano ratifikacijo Istanbulske konvencije. “Žal so človekove pravice velikokrat prenizko na prioritetnih lestvicah, zato sem ponosna, da temu v tej sestavi vlade ni tako,” je povedala ministrica iz vrst SD.

Gre za prvo pogodbo na evropski ravni, ki izrecno obravnava nasilje nad ženskami in nasilje v družini oz. zasebnih odnosih. Konvencija določa najnižje standarde glede preprečevanja, zaščite, kazenskega pregona in razvijanja integriranih pristopov.  

Odziv vodje PS SD Matjaža Hana na odločbo Ustavnega sodišča glede poslanskega mandata Ivana J. Janše

image

“Danes je zopet dokazano, da pravo in razum ne hodita po isti poti, a živimo v Sloveniji,” je bil glede odločitve ustavnega sodišča oster vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Ob tem je priznal, da bi moder politik danes rekel, da odločitve ustavnega sodišča ne komentira. A meni, da je včasih treba reči bobu bob. Ustavno sodišče je po njegovem mnenju še enkrat pokazalo, “da je kot stolp v Pisi – nagnjen zelo na desno”.

Odločitev sodišča o Janševem mandatu še ni končna, a po Hanovem mnenju lahko predvidevamo, da mu bodo ustavni sodniki mandat tudi dokončno vrnili. Zagotovil je, da bo v tem primeru zaradi odločitve glede prenehanja Janševega mandata prevzel svoj del odgovornosti pred svojimi volivci. A če bi bilo treba odločati še enkrat, bi glasoval enako, je zatrdil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.

PES akademija na Dunaju o pripravah in ciljih za Evropske volitve 2019

PES akademija

Na podlagi analize evropskih paralamentarnih volitev 2014 in izkušenj iz kampanje se je danes na Dunaju pričela Akademija Stranke evropskih Socialistov (PES), v okviru katere potekajo razprave s predstavniki strank in strokovnjaki iz posameznih držav članic Evropske unije. PES akademije se iz stranke slovenskih Socialnih demokratov udeležujeta glavni tajnik Uroš Jauševec in podpredsednica Konference SD Damjana Karlo. Pred omizjem o evropskih in nacionalnih volilnih kampanjah, kjer je bil osrednji govorec glavni tajnik Jauševec, je slovensko delegacijo Socialnih demokratov pozdravil tudi nekdanji avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky, ki je sodeloval na omizju o prihodnosti Evrope.

Dunaj 02

Osrednji cilj PES akademije je, da se socialisti in socialdemokrati po vsej Evropi kar najbolje pripravimo na volitve v Evropski parlament leta 2019 in zasledujemo podobne cilje tudi na volitvah v nacionalne parlamente, saj želimo, da dobre prakse z evropskih volitev prenesemo na volitve v posameznih državah članicah EU in obratno. Krepitev socialnedemokracije, tako v Sloveniji kot v vsej Evropi, je edina garancija, da se bo politika borila in zavzemala za mlade, delavstvo in upokojence ter s progresivno in drugačno ekonomsko politiko od neoliberalizma zagotavljala dvig kvalitete življenja vseh ljudi, ne samo peščice bogatih.

Dunaj 01

Stališče poslanske skupine SD do privatizacije državnega premoženja

PS SD

Stališče poslanske skupine SD do privatizacije državnega premoženja, ob razpravi v DZ o predlogu sklepa o prenehanju veljavnosti Sklepa o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Slovenske odškodninske družbe, d.d., Modre zavarovalnice, d.d., D.S.U, družbe za svetovanje in upravljanje, d.o.o., in Posebne družbe za podjetniško svetovanje, d. d. (Uradni list RS, št. 52/13):

Socialni demokrati smo zadržani do privatizacije državnega premoženja. Po našem prepričanju mora le-ta temeljiti na strateškem premisleku o razvojnih prioritetah države in širših učinkih, ne le na gospodarsko, pač pa zlasti na socialno okolje. Izvedena mora biti na način, da bo podjetjem omogočala rast, zviševala dodano vrednost, krepila standard ljudi in imela ugodne učinke na javnofinančne prihodke. Privatizacija, v kateri so ogrožena delovna mesta, je za nas nesprejemljiva.

V letu 2013, ko je bil v Državnem zboru sprejet seznam petnajstih podjetij za odprodajo, je bila Slovenija soočena z grožnjo družbeno-ekonomske razgradnje. Ustvarila se je namreč doktrina šoka, ki je temeljila na napačnih interpretacijah makroekonomskih značilnosti države. Namen zastraševanja je bil pridobitev določenih podjetij. Kot je mogoče sklepati danes, so bili kupci nekaterih podjetij znani že v naprej.

V tistem obdobju so bile gospodarske napovedi potvorjeno negativne, obeti izboljšanja slabi, obrestne mere za najemanje kreditov države pa prenapihnjene. Kopičile so se napovedi skorajšnjega grškega scenarija, dobršen del takratne opozicije pa je klical po trojki. A odziva, ki bi pravzaprav izvršil program klicateljev, k sreči za dobro nas vseh, ni bilo. Če na vse to obesimo še prtljago vseh napak dvajsetletnega upravljanja z državnim premoženjem, kot sta politično kadrovanje in nepregledno delovanje, smo zaobsegli okoliščine, v katerih je bila takrat sprejeta odločitev o odprodaji.

Socialni demokrati verjamemo, da je država lahko dober lastnik podjetij. Zato pred odločitvijo za odprodajo dajemo prednost zagotavljanju pogojev učinkovitejšega upravljanja. Ko smo bili soočeni s pogajanji za vstop v vlado premiera Mira Cerarja smo tem vprašanjem posvečali posebno pozornost. In takrat smo glede privatizacije podjetij v delni ali pretežni državni lasti prišli do dogovora, ki je zapisan v koalicijskem sporazumu, citiramo: »Slovenija bo nadaljevala s procesom privatizacije le pod pogojem, da bo ta strateško premišljena in osmišljena ter bo razvijala delovna mesta, ustvarjala nova ter omogočala rast in razvoj privatiziranih podjetij.« Konec citata.

V okviru poglavja Gospodarstvo pa je pod točko 3 zapisano: »Nadzorovana (strateško premišljena) privatizacija. Potrebno je nadaljevati s privatizacijskimi procesi, pri čemer je potrebno izhajati iz strategije in klasifikacije naložb. Presojati je potrebno od primera do primera, skozi jasne kriterije izbire in z vidika družbenoekonomskih učinkov posamezne privatizacije (npr. mrežni učinki). Ključna infrastruktura naj ostane v lasti države, pri čemer se kupnina nameni za zmanjševanje zadolženosti, za prestrukturiranje podjetij z zdravimi jedri in izvoznimi trgi, financiranje strateških razvojnih projektov države in financiranje demografskega sklada v obsegu predvidenim z veljavnim zakonom.« Konec citata.

Pod to besedilo smo se Socialni demokrati podpisali in Socialni demokrati pričakujemo dosledno izpolnjevanje dogovorjenih zavez. Te morajo, kot izhaja iz povedanega, veljati tudi za 15 podjetij z zloglasnega seznama.

Socialni demokrati opozarjamo, da se je treba v prihodnje izogniti primežu nenadnih in nepremišljenih odločitev o razpolaganju državnega premoženja. Izhodišče mora postati strategija upravljanja kapitalskih naložb države, ki naj nastane skozi širšo javno razpravo. Socialni demokrati poudarjamo, da moramo ob tovrstnih razpravah odpirati prostor novim podjetniškim modelom, socialnemu podjetništvu, kooperativam, delavskim odkupom, predvsem pa z delavskim soupravljanjem in udeležbo pri dobičku razvijati moderne pristope ekonomske demokracije.