Dejan Židan in Thomas Schmidt z delegacijama

Minister Židan med obiskom na Saškem tudi o gospodarjenju z državnimi gozdovi

Kmetijski minister mag. Dejan Židan se je mudil na obisku nemške Zvezne dežele Saška, kjer se je s tamkajšnjim deželnim kolegom Thomasom Schmidtom pogovarjal o krepitvi gospodarskega sodelovanja. Minister Židan se je skupaj s slovensko veleposlanico v Zvezni Republiki Nemčiji mag. Marto Kos sestal s predstavniki gospodarstva s področij gozdarstva, žagarstva, lesne industrije in prehrane. Minister Židan je z nemškim kolegom Schmidtom obiskal gozdarsko podjetje Saški gozdovi, ki upravlja s saškimi gozdovi in dobil nasvete za delovanje napovedane slovenske različice tovrstnega podjetja. Nemška dežela Saška je namreč pred nekaj leti upravljanje in gospodarjenje z državnimi gozdovi prepustila državnemu podjetju.

Slovenski minister Židan je za medije povedal, da so med obiskom pridobili mnogo informacij, ki bodo koristna za napovedano slovensko podjetje za upravljanje z državnimi gozdovi. “Dali so nam mnogo informacij, tudi s področja najetja uslug v državnem gozdu. Predvsem na kakšen način jih najemati, da je to ekonomsko najbolj upravičeno. Dobili smo tudi informacije s področja prodaje lesa,” je povedal Židan in dodal, da njegovo ministrstvo želi z zakonom o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti ustanoviti podjetje Slovenski državni gozdovi, ki bi gospodarilo z gozdovi v lasti države. To vključuje oddajo sečnje, spravila, izgradnjo gozdne infrastrukture ter gojitvenih in drugih del v gozdu, prodajo posekanega lesa ter nakup in prodajo gozdnih zemljišč za namen povečanja deleža državnega gozda. Predvideno je tudi, da bo gospodarska družba za pravico do upravljanja z državnimi gozdovi v proračun plačevala delež dobička.

Do obravnave na vladi še ni prišlo zaradi dogovarjanj med koalicijskimi partnerji. A Židan je povedal, da so okoli ciljev in načel ustanovitve podjetja sedaj usklajeni, prav tako pa ni več razhajanj glede samega gospodarjenja z državnim gozdom. Ta mora biti po trditvah Židana samo prva stopnička v verigi gozd-les. “S stališča države je zelo pomembno, da čim več lesa, posekanega v državnem gozdu, ostane v Sloveniji, se ga tukaj zažaga in iz njega oblikuje izdelke. To namreč prinaša nova delovna mesta, dodano vrednost in tudi več dobička,” je povedal Židan. Po njegovih zagotovilih sedaj usklajujejo le še to, kako v zakon zapisati izvedbeni del nadaljevanja gozdno-lesne verige. “Vsi si želimo, da bi les iz državnega gozda tudi predelan v Sloveniji. Seveda pa moramo to v zakon napisati tako, da bo v skladu s slovenskim in evropskim pravnim redom,” je pojasnil Židan in izrazil optimizem, da bodo to uredili v roku tedna ali dveh in bo lahko zakon šel v nadaljnjo obravnavo.

Židan je sicer še poudaril, da je Saško obiskal v okviru slovenskih naporov za “osvajanje” posameznih nemških dežel. Lani je trgovinska menjava med Nemčijo in Slovenijo prvič presegla 10 milijard evrov, od tega je menjava Saško znašala 205 milijonov evrov. Židan je napovedal, da želijo to številko povišati. Zato je tudi Schmidta povabil, naj naslednje leto z gospodarsko delegacijo obišče Slovenijo. “Cilj ni samo dobro sodelovanje Saške in Slovenije na področju avtomobilske in še katere druge industrije, temveč da podoben model ustvarimo tudi na področju gozdarstva in lesarstva,” je še povedal Židan.

Klavzura SD

Predsednik Židan po klavzuri: “Veliko moramo še uresničiti, a Socialni demokrati gremo lahko optimistično v prihodnje obdobje.”

Socialni demokrati smo se sestali na klavzuri razširjenega Predsedstva SD. Sodelovali so vodstvo SD, poslanska skupina SD, ministri stranke, državni sekretarji, župani in pa lokalna mreža, člani pa smo naredili presek polletnega delovanja od zadnjega kongresa in v odprtem pogovorom razpravljali, kako naprej. Kot je v izjavi za medije pojasnil predsednik SD mag. Dejan Židan, je bil namen srečanja predvsem ta, da pred političnimi počitnicami podamo oceno dosedanjega dela in se pripravimo na delo v jeseni, smo pa se dotaknili tudi aktualnih vprašanj, nezadovoljni smo predvsem s potekom privatizacije, zelo pa skrbi nas tudi grška kriza.

Klavzura SD v Ljubljani

“Veliko pogovora je bilo tudi o aktualnih političnih temah, najbolj izpostavljena tema, ki izrazito zadeva Slovenijo, je kriza v Grčiji,” je dodal Židan. V SD namreč ocenjujemo, da se premalo ljudi zaveda, da ne gre samo za finančno krizo, ki bi bila po Židanovem mnenju še najlažje rešljiva, pač pa za politično in varnostno krizo. “Sam primer Grčije kaže na to, kam pripeljejo državo stranke, ki obljubljajo stvari, ki jih je ne morejo izpeljati,” je poudaril predsednik SD Židan. Po njegovem se moramo trenutno osredotočiti predvsem na to, kako pomagati Grčiji in Grkom. Tudi Evropa si v tem trenutku ne more privoščiti novega varnostnega tveganja, je ocenil predsednik SD.

Člani na Klavzuri SD

Ministri iz vrst SD so sicer na klavzuri predstavili prioritete dela v naslednjem obdobju. Židan je v izjavi medijem izpostavil projekt ministrice dr. Anje Kopač Mrak za pomoč najšibkejšim preko odpisa dolgov. “Ta projekt ob podpori vladne koalicije poteka in verjamemo, da bo začel delovati čez nekaj mesecev,” je dejal predsednik SD. Prav tako je Židan dodal, da se bo jeseni pogledalo koalicijsko pogodbo in naredilo pregled kaj vse se je uresničilo in katere zadeve še stojijo. Po njegovem mnenju so trije ministri iz vrst SD v letu dni vlade uresničili kar precej zadev, ki so bile dogovorjene, zato jim bo jeseni lažje začeti z novimi projekti.

Klavzura razširjenega Predsedstva SD

Med člani predsedstva je bilo po njegovih besedah slišati predvsem veliko nezadovoljstva glede poteka privatizacije, tudi najnovejše prodaje Nove kreditne banke Maribor (NKBM). Židan verjame, da bodo lahko po preučitvi vse potrebne dokumentacije prodajo ocenili kot škodljivo za državo. “Pojasnjevanje, da je pri privatizaciji pomembno samo to, da se podjetja prodajo, je povsem napačno,” je še poudaril Židan.

Privatizacija v nekaterih podjetjih je po njegovem sicer smiselna, vendar se mora doseči “maksimalno dobra cena”. “Če v nekem trenutku razmere na trgu niso primerne za prodajo, je potrebno to zaustaviti, počakati leto, dve ali tri, z namenom, da država dobi največji možni iztržek,” meni Židan. “Socialni demokrati smo del te vlade, v to načelno stališče pa želimo prepričati tudi ostala dva koalicijska partnerja. Nismo še uspešni, se bomo pa trudili naprej,” še pravi Židan. Sicer pa dodaja, da gre stranka SD v prihodnje obdobje optimistično.

Predsednik Židan je na prošnjo medijev komentiral tudi odhod poslanca Bojana Dobovška iz poslanske skupine SMC. Po njegovem mnenju SD ni več pogrešljiva stranka v koaliciji, katera ima skupaj še vedno 51 glasov, vendar so se po Dobovškovem odhodu iz PS SMC razmerja v koaliciji spremenila tako, da imata SMC in DeSUS skupaj brez SD le 45 glasov, kar ne zagotavlja absolutne večine v DZ. “Socialni demokrati smo zdaj tista stranka, ki zagotavljamo 46 glasov koalicije in več,” je v izjavi novinarjem poudaril Židan.

Neplačane položnice

Zakon o pogojih za izvedbo odpusta dolgov po nujnem postopku v DZ že prihodnji teden

Vlada je sprejela predlog Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač Mrak. Predlog zakona sodi v paket ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim državljanom, med drugim pa s posebnimi davčnimi ureditvami poenostavlja postopekodpisa dolgov in odpravlja dodatne stroške. Vlada želi s predlaganim zakonom socialno najbolj ogroženim državljanom pomagati z odpisom dolgov, ki izvirajo iz stroškov gospodinjstva oz. rednih življenjskih stroškov, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Zagotoviti želijo tudi pogoje, da pri tem ne bodo nastajali dodatni stroški za dolžnike in upnike. Na podlagi veljavne davčne zakonodaje se namreč odpust dolga lahko šteje kot drug dohodek in je obdavčen. Ker vlada z odpisom dolgov ne želi nalagati dodatnih stroškov državljanom, se s predlogom zakona določa oprostitev plačila dohodnine od dolga, ki se odpusti fizični osebi.

Predlog zakona poenostavlja tudi izvedbo odpisov dolgov na strani upnikov in določenih dolgov s strani države. To pomeni, da nihče v postopku odpustadolgov ne bo imel dodatnih stroškov in da bodo postopki poenostavljeni, so pojasnili v uradu. Predlog zakona tako po ocenah vlade omogoča pogoje za učinkovit odpis dolga oz. določa posebno davčno ureditev dohodkov, ki odstopa od sistemske ureditve, in posega v več predpisov, ki bi sicer onemogočili učinkovito izvedbo ukrepa odpisa dolga. Odpis dolga bo sicer izveden na podlagi sporazuma med predlagateljem zakona in upniki, ki imajo terjatve do državljanov, ki so se znašli v hudi materialni in socialni stiski. Upniki bodo k odpisu dolga pristopili prostovoljno.

V predlogu zakona so določene tudi okoliščine oz. pogoji, za katere velja posebna davčna obravnava, tako so jasno opredeljeni tudi dolžniki, in sicer so to prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka, določeni prejemniki otroškega dodatka, kot tudi osebe, katerih dohodki in premoženje se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja. Vlada je predlagala, da se zakon sprejme po nujnem postopku, saj je treba olajšati oz. razbremeniti socialno najbolj ogrožene do jeseni, in sicer zaradi novih stroškov, ki nastanejo v jesenskih mesecih, predvsem z novim šolskim letom, ki staršem nalagajo nove velike obremenitve, jesenski čas pa je povezan tudi s stroški nove kurilne sezone. Kolegij predsednika Državnega zbora je predlog vlade po nujnem postopku sprejel in bodo tako o zakonu poslanci odločali že naslednji teden na izredni seji DZ.

Več informacij o predlogu zakona najdete na povezavi: http://skrci.me/SM3SK

Evropska poslanka Tanja Fajon

Podpredsednica SD Tanja Fajon: Socialni demokrati menimo, da so vrata EU za Grčijo še vedno odprta

Iz Grčije še naprej prihajajo mešana sporočila. Za tem, ko se je ob polnoči iztekel program pomoči državi iz reševalnega mehanizma, je grški premier ponoči zaprosil za novo pomoč ter sporočil posojilodajalcem, da z manjšimi popravki sprejema pogoje upnikov. Vlada pa ob tem ne spreminja poziva državljanom, naj na referendumu v nedeljo glasujejo proti predlogu v zameno za program pomoči, ki ni več veljaven.

Socialni demokrati (SD) menimo, da je potrebno narediti vse, kar je v naši moči za preprečitev poslabšanja razmer ter morebitne grške in evropske tragedije. Grki trpijo že predolgo. Politična preigravanja ter medijska manipulacija grške vlade škodijo predvsem Grkom samim, ki zaradi nujnih ukrepov sedaj le s težavo dostopajo do svojih finančnih virov, bančni sistem pa je močno ogrožen.

V SD smo prepričani, da bodo grški voditelji ravnali pravilno le če ta hip premorejo največjo mero odgovornosti, preudarnosti in premišljenosti. V zadnjih mesecih je bilo preveč nepričakovanih reakcij in nezadovoljstva na obeh straneh pogajalske mize. Časa in potrpljenja za preigravanje ni več in edina pravična poteza bo tista, ki je Grčijo enkrat in za vselej popeljala iz krize, ki sta jo povzročila strogo varčevanje in trojka.

Nedeljski referendum, v kolikor bo do njega res prišlo, bo resen preizkus za evropski projekt in hkrati za trenutek resnice in prihodnost Grčije. Problem ni samo grški, ampak tudi evropski. Zato mora biti tudi rešitev evropska. Socialni demokrati bomo vedno podpirali poglobitev evropske ekonomske in monetarne unije, okrepitev evroobmočja in nadgraditev evropske ideje.

SD na obisku v Mariboru

Socialni demokrati na delovnem obisku v Mariboru o razvojnih priložnostih mesta in regije

V ponedeljek, 29. junija 2015, je v Mariboru in okolici potekal celodnevni delovni obisk Socialnih demokratov, ki je bil letos že tretji tovrstni terenski obisk vodstva in poslanske skupine SD ter ministrske ekipe iz vrst SD po Sloveniji. Po besedah vodje strankine poslanske skupine Matjaža Hana je namen takšnih obiskov seznanitev z razmerami na terenu. “Politika se sicer sprejema v Ljubljani, a ideje za razvoj regij dobivamo na terenu, kjer tudi slišimo za probleme ljudi,” je dejal Han.

FullSizeRender-3

FullSizeRender-8

Socialni demokrati smo v Mariboru najprej obiskali Dom Danice Vogrinec, kjer smo se srečali z vodstvom ter stanovalci doma. Nato smo si ogledali Cono Tezno, kjer trenutno deluje 212 poslovnih subjektov, ter se pogovarjali s predstavniki Štajerske Gospodarske zbornice, Obrtne zbornice Maribor in izpostave Zavoda za zaposlovanje o poslovnih priložnostih mesta Maribor in okolice. Sledil je obisk na Zavodu za zaposlovanje, kjer je potekal pogovor o novih zaposlitvenih priložnostih in zmanjševanju brezposelnosti. Razmere na mariborskem trgu dela se v zadnjem času izboljšujejo, o čemer smo se predstavniki SD prepričali tudi med obiskom na tamkajšnjem Zavodu za zaposlovanje.

FullSizeRender

FullSizeRender-7

FullSizeRender-11

“Z Mariborom imamo načrte predvsem, kar se tiče socialne aktivacije. To je velik projekt, ki ga pripravljamo in ga bomo financirali z evropskimi sredstvi. V Mariboru nameravamo izvesti pilotni projekt, ker je tu situacija, kar zadeva revščino, brezposelnost in optimizem za naprej, najslabša,” je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk. V nadaljevanju si je del ekipe SD ogledal posestvo Meranovo nad Limbušem, ki ga upravlja mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, drugi del ekipe SD pa je obiskal VDC Polž, kjer delujejo ljudje z motnjami v duševnem razvoju.

FullSizeRender-10

FullSizeRender-32

Predsednik SD in minister Dejan Židan, vodja poslancev Matjaž Han, glavni tajnik Dejan Levanič so skupaj s poslanci in državno sekretarko z ministrstva za kmetijstvo Tanjo Strniša obiskali podjetje Dravske elektrarne Maribor, kjer jim je vodstvo predstavilo projekte in izzive za prihodnost na področju hidroelektrarn na Dravi in Muri. “Zavedamo se, da je Maribor z okolico pomemben gospodarski center v Sloveniji. Marsikatera možnost mu je bila v preteklih letih odvzeta,” je med delovnim obiskom v izjavi medijem povedal predsednik SD Dejan Židan.

photo-4

FullSizeRender-17

Zato smo Socialni demokrati med drugim obiskali Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so v lasti Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). “Verjamemo, da bi sedež holdinga kakor nekoč moral ponovno biti v Mariboru. Torej je treba tudi na Maribor gledati kot na jedro, ki ima intelektualno, tudi uradniškega dela sposobno delovno silo, ne pa le izvajalsko,” je povedal Židan. “Tekom obiska spoznavamo kakšne so težave, ki jih štajerska prestolnica ima, tudi zato, da bomo lahko nato Mariboru v Ljubljani lažje pomagali,” je dejal predsednik SD.

FullSizeRender-44

FullSizeRender-20

FullSizeRender-24

V popoldanskem delu obiska je v Domu obrambne vzgoje v Pekrah potekala tematska konferenca z gosti o novih razvojnih priložnostih za Maribor in regijo, ki so se jo udeležili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ministrica za obrambo Andreja Katič, državna sekretarka Tanja Strniša, državna sekretarka Martina Vuk, poslanci SD ter glavni tajnik stranke Dejan Levanič. Sogovorniki so vodstvu SD predstavili stanje v Mariboru na vseh področjih, od gospodarstva, podjetništva in turizma, pa vse do sociale, izobraževanja in kulture, ter predstavili nekatere ideje in rešitve za štajersko prestolnico.

IMG_6086

FullSizeRender-51

V nadaljevanju obiska si je minister Dejan Židan z ekipo SD ogledal vinograde, ki jih upravlja Zadruga vino Piramida Maribor, obrambna ministrica Andreja Katič pa je z ekipo poslancev SD obiskala gasilce PGD Studenec, nato pa skupaj z državno sekretarko Martino Vuk še enoto Rdečega križa v Mariboru. Delovni obisk Socialnih demokratov v Mariboru se je sklenil z obiskom KUD-a Angel Besednjak in ogledom mariborske Železničarske kolonije ter nato z druženjem v Romski gostilni Kafenava.

Fotogalerija delovnega obiska SD v Mariboru

France Križanič in Dejan Židan

Židan od EU pričakuje ukrepe za pomoč Grčiji pri gospodarskem zagonu, po mnenju Križaniča slovensko posojilo Grkom ni izgubljeno

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan ocenjuje, da pri vprašanju Grčije ne gre več le za finančno krizo, ampak ekonomsko, varnostno in politično krizo. “Grčija je občutljiva mejna država, izpostavljena vojni v Siriji in Iraku ter begunski krizi,” je izpostavil Židan v izjavi za medije med obiskom vodstva Socialnih demokratov v Mariboru in dodal, da v petih mesecih pogajanj voditelji EU in grške vlade niso zmogli poiskati rešitve, ki bi bila verodostojna in socialno vzdržna.

“Krivde ni mogoče iskati samo na strani predvolilnih obljub grške vlade, ki jih je v praksi nemogoče realizirati, temveč tudi na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU,” je poudaril predsednik SD Židan in dodal, “da je referendumsko odločanje v Grčiji njihova legitimna pravica, naloga Evropske komisije in voditeljev pa je iskanje kompromisa, ki ne bo dodatno kaznovanje grških ljudi za napačne odločitve njihovih oblasti”.

“V vsakem primeru upam, da se bodo pogajanja nadaljevala. Ne smemo opazovati le vlade v Grčiji ali EU, ampak moramo opazovati predvsem ljudi in se zavedati, da je EU, s tem ko je pritisnila Grke v prehudo varčevanje brez tega, da bi jim omogočila gospodarski zagon, naredila marsikatero napako,” je še dejal predsednik SD ob robu obiska v Mariboru.

Nekdanji minister za finance dr. France Križanič meni, da denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen. “To so krediti, ki se jih po mednarodnih pravilih ne odpisuje. Se pa ročnost prilagodi sposobnosti dolžnika, da vrne. Ta morebitni bankrot pomeni, da Grčija v nekem trenutku ne more izplačati nekega obroka, vendar se potem reorganizirajo krediti,” je povedal Križanič. Sam je bil minister, ko je Slovenija Grčiji posodila denar.

“Takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko še posodil. Takrat bi Grki lahko razglasili bankrot in potem bi sledil verižni bankrot vseh ostalih držav. Mi bi bili približno na 15. mestu, ker smo močen izvoznik, a bi tudi mi prišli na vrsto,” je pojasnil v izjavi med obiskom SD v Mariboru. “Grčija je takrat potrebovala pomoč. Mi smo jo zagotovili na edini možni način, da smo ji jo države članice evro skupine dale. Dale smo ji jo vse, razen tiste, ki so bile že takrat v zelo slabem položaju. Kasneje smo vzpostavili mehanizme, da lahko velike banke in države dobijo kredit v vsakem primeru. Vendar se to ne sme vezati na neke pogoje. Pogoje mora izpeljati Evropska komisija ločeno od tega,” je dodal Križanič.

Po ocenah Križaniča je v trenutnih razmerah treba najti kompromis. “Pričakujem, da bo Grčija sprejela določene obveznosti, da izravna svoj javnofinančni primanjkljaj. Po drugi strani pa da bo dobila od EU impulz tudi za gospodarsko rast. To, kar je umanjkalo,” je dejal nekdanji finančni minister. V Sloveniji se bo najnovejše dogajanje okoli Grčije po ocenah Križaniča najprej poznalo po višjih obrestnih merah za obveznice, nato na težjem dostopu do kreditov na finančnem trgu ter padanju naročil.

“Potem pa se zna odviti verižni bankrot prek držav, ki so povezane z Grčijo. To so Bolgarija, Srbija, Romunija in prek tega na trgu zopet k nam. Torej neki mini Lehman Brothers se zna začeti odvijati tudi tu. EU torej mora najti rešitve, prvič, da Grki prepoznajo, da morajo varčevati, in drugič, da morajo dobiti nek impulz za gospodarsko rast,” je dejal Križanič. Izstop Grčije iz območja evra po njegovih ocenah ni najbolj verjeten. “Ves čas bodo imeli probleme, kako vrednotiti kredite, tudi notranje. To jim bo povzročalo stalno krizo, zato si po mojem ne upajo izstopiti iz evra,” je ocenil Križanič.

Ministrica Katič na gasilski slovesnosti v Žalcu

Ministrica Katič: “V novem nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bo znova izpostavljen status gasilcev oziroma prostovoljnih reševalcev.”

Gasilska zveza Žalec je ob 60. obletnici delovanja pripravila slavnostno akademijo in gasilsko parado ter postroj članov zveze. Ob tej priložnosti je udeležence nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je v svojem govoru poudarila, da ima gasilstvo v Žalcu častitljivo zgodovino in dolgo tradicijo zavedanja o nujnosti gasilskega povezovanja. Delovanje Zveze slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko s sedežem v Žalcu je bilo namreč zelo pomembno za razvoj slovenskega gasilstva. Pomembno je tudi danes, saj je organiziranost v gasilske zveze med temeljnimi dejavniki za učinkovito ukrepanje in reševanje ob naravnih ter drugih nesrečah.

Ministrica Katič je izpostavila tudi nekatere pomembne naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, enega izmed treh podsistemov nacionalne varnosti. “Veliko pozornosti je trenutno namenjene pripravi novega nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2016–2022, kar je ena naših letošnjih prednostnih nalog,” je povedala ministrica. V novem nacionalnem programu bo znova izpostavljen status gasilcev oziroma prostovoljnih reševalcev.

“Prizadevamo si za ustvarjanje razmer za stimulativne rešitve, tako za reševalce kot za delodajalce, predvsem na zavarovalniškem, socialnem, pokojninskem in davčnem področju. Poleg tega želimo, tudi z dopolnitvijo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, izboljšati status vseh prostovoljcev, vključenih v različne sestave zaščite, reševanja in pomoči,” je še napovedala ministrica Katič.

Katičeva z gasilci v Žalcu

V nadaljevanju svojega govora je izpostavila tudi pomen in vpliv gasilstva za krepitev slovenske narodne zavesti, saj je znano, da se je v gasilstvu že zelo zgodaj uveljavilo poveljevanje v slovenskem jeziku. Tudi pri tem so bili v Žalcu med prvimi. Poleg tega je Zveza slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko, ustanovljena v Žalcu, do leta 1918 poslovenila kar 70 gasilskih društev. Glede na to, da se je bilo treba za enakopraven položaj Slovencev v gasilskih društvih močno boriti, je bil ta dosežek velika zmaga, je še poudarila.

V dneh, ko se spominjamo osamosvojitve naše države, je ministrica spomnila tudi na vlogo gasilcev in njihov prispevek k zmagi v osamosvojitveni vojni, saj so bili mnogi tudi pripadniki Teritorialne obrambe. Po njenem mnenju smo Slovenci takrat izkazali takšno enotnost, kot nikoli prej, in ob tem izrazila željo, da bi znali biti v državi tudi danes tako osredotočeni na skupne cilje. Za njihovo doseganje so bistvene vrednote, kot so domoljubje, srčnost, odgovornost, sposobnost, prenašanje izkušenj med generacijami in solidarnost. To so tudi vrednote, ki jih gasilci vseskozi gojijo.

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je gasilcem zahvalila tudi za skrb, da je v gasilstvo vključenih toliko žensk in mladine, saj je to zagotovilo, da se bo vrednota pomagati človeku v stiski prenašala na mlajši rod in bo tako zagotovljena tudi uspešna prihodnost gasilstva na Slovenskem.

Meetings of the Defence Ministers at NATO Headquarters in Brussels- Meeting of the North Atlantic Council

Andreja Katič na zasedanju obrambnih ministrov zveze NATO o slovenskem doprinosu k varnosti

Junijskega zasedanja obrambnih ministrov zveze NATO, ki je potekalo 24. in 25. junija na sedežu zavezništva v Bruslju, se je prvič po prevzemu funkcije udeležila tudi slovenska ministrica za obrambo Andreja Katič. Tokratno dvodnevno zasedanje lahko označimo kot zasedanje na pol poti med vrhoma zavezništva v Walesu leta 2014 in prihodnjim vrhom, ki bo julija 2016 v Varšavi. Zasedanje je bilo odlična priložnost za pregled uresničevanja glavnih odločitev, sprejetih v Walesu. Obrambni ministri so se seznanili z dosedanjim napredkom, hkrati pa so sprejeli usmeritve za nadaljnje delo, še posebej v zvezi z Akcijskim načrtom pripravljenosti.

Srečanje se je začelo v sredo, 24. junija, popoldan, z delovnim zasedanjem Severnoatlantskega sveta. V središču sta bili razpravi o spremenjenem varnostnem okolju, v katerem deluje zavezništvo, in v okviru tega pregled napredka ter usmeritve za nadaljnjo implementacijo Akcijskega načrta pripravljenosti (RAP). Na prvem zasedanju je bila razprava osredotočena na spremembe v varnostnem okolju, ki ga zaznamujejo predvsem skrb vzbujajoča agresivna dejanja Rusije in naraščajoče nestabilnosti na jugu, s kombinacijo različnih varnostnih izzivov in groženj, predvsem pa širjenja vpliva Islamske države.

V delu razprave so ministri ocenili napredek pri uresničevanju zaveze o obrambnih investicijah, ki so jo sprejeli v Walesu. Ministrica Katič je v svoji razpravi ponovno potrdila pomen zaveze glede investicij v obrambo, ki so jo sprejeli predsedniki držav in vlad v Walesu. Kot je poudarila, si bomo prizadevali za obrnitev trenda padajočih obrambnih izdatkov in njihovo postopno dvigovanje za 0,04 odstotka na leto ter za učinkovitejšo uporabo obrambnih proračunov.

Meetings of the Defence Ministers at NATO Headquarters in Brussels - Official Group Photograph

Ob robu prvega dne zasedanja je potekalo tudi slovesno podpisovanje pisma o nameri glede sodelovanja pri zagotovitvi helikopterjev za specialne sile, ki ga je v imenu Republike Slovenije podpisala ministrica Andreja Katič. Pismo o nameri glede večnacionalnega sodelovanja na področju letalstva specialnih sil so oblikovale Slovenija, Hrvaška, Madžarska in Bolgarija. Vse štiri države so pred dvema letoma sprejele enak cilj zmogljivosti, da bo vsaka do leta 2025 vzpostavila zmogljivost dveh helikopterjev za izvajanje operacij specialnih sil. Zaradi zahtevne samostojne realizacije tega cilja so se omenjene države odločile za proučevanje priložnosti morebitnega večnacionalnega sodelovanja, če bi to ponujalo operativno učinkovitejše in cenejše rešitve. Podpis pisma o nameri ne prejudicira morebitnih prihodnjih nabav ali drugih oblik sodelovanja.

Drugi dan junijskega zasedanja so ministri začeli v formatu Komisije Nato – Ukrajina. Prvič so se srečali z novim ukrajinskim obrambnim ministrom Stepanom Poltorakom in z njim razpravljali o ukrajinskih prioritetah glede napredka na področju reform varnostnega in obrambnega sektorja ter ustreznih strateških dokumentov.

Sklepni del zasedanja je potekal skupaj s partnerskimi državami v operaciji Odločna podpora v Afganistanu. Glavni poudarek razprave je bil na prihodnosti operacije v luči dogodkov na terenu in na odločitvi o ustanovitvi civilne misije v Afganistanu po operaciji Odločna podpora z vršilcem dolžnosti afganistanskega obrambnega ministra Masoomom Stanekzaiem, posebnim odposlancem generalnega sekretarja OZN Nicholasom Haysom in visoko predstavnico EU Federico Mogherini. Na misiji Odločna podpora Republika Slovenija sodeluje s sedmimi pripadniki Slovenske vojske, in sicer s težiščem delovanja v regionalnem poveljstvu v Heratu, pod italijanskim poveljstvom.

Več o udeležbi obrambne ministrice Andreje Katič na zasedanju zveze NATO si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/e0Lj8

Židan na proslavi v MS

Predsednik SD Dejan Židan voščil državljankam in državljanom ob Dnevu državnosti

Predsednik Socialnih demokratov in podpredsednik Vlade Republike Slovenije mag. Dejan Židan je bil slavnostni govornik na slovesnosti ob Dnevu državnosti, ki je potekala 25. junija 2015 v Gledališču Park v Murski Soboti. Predsednik SD in minister Židan je v svojem nagovoru, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju, čestital vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije ob državnem prazniku.

“Cenjene gospe, spoštovani gospodje,
drage prijateljice in dragi prijatelji,

na današnji dan pred 24 leti je Slovenija postala neodvisna država. Slovenska skupščina je 25 junija 1991 sprejela Temeljno listino o samostojni in neodvisni Sloveniji, dr. France Bučar pa je prebral Deklaracijo o neodvisnosti. Naslednji dan, 26 junija 1991 smo se poslovili od stare in pozdravili novo slovensko zastavo, prvi predsednik Milan Kučan pa je izrekel zgodovinski stavek: “Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.”

Manj kot četrtina stoletja v življenju posameznika ni veliko, kaj šele v obstoju države. Pa vendar smo – čeprav po številu majhen narod – v tem času doživeli veliko: dosegli številne pomembne uspehe in se soočili tudi s težkimi preizkušnjami. V vseh sferah življenja smo postali mednarodno priznana in ugledna država. Država, ki je pomenila vzor ostalim tranzicijskim državam za preboj med bolj razvitejše države sveta.

Slovenija kot mlada država je pravzaprav takoj in brez težav izpolnila vse svoje največje cilje: pridno je izpolnila zahteve za vstop v Evropsko unijo in hitro postala njena polnopravna članica, vstopila je v zvezo NATO, je članica Organizacije združenih narodov ter drugih uglednih in pomembnih mednarodnih organizacij. Pomembne rezultate je Slovenija – oziroma so njeni državljani dosegali na področju športa, znanosti in kulture, kjer vseskozi sodimo v sam svetovni vrh.

Po osvojenih državniških ciljih pa se zdi, kakor da smo se nekako izgubili in zaspali na preteklih lovorikah. Huda gospodarska kriza, ki je prizadela celoten svet, je pomenila še dodatno ogledalo resnice. Pokazala nam je, da smo tranzicijski prehod vzeli preveč lahkotno in samoumevno. Tako država kot njeni državljani smo doživeli šok. Posledice krize, ki ni bila le gospodarska, temveč tudi kriza vrednot, kljub podatkom o okrevanju in optimističnim gospodarskim napovedim, čutimo še vedno.

Turbulentni časi, ki jih preživlja naša mlada država, vsekakor predstavljajo opozorilo in obenem izziv, da smo lahko in moramo biti v prihodnosti boljši, modrejši in složnejši. Veliko bolj kot kadarkoli prej se moramo zavedati, da časi od nas ne zahtevajo enotnosti le pred svetovno in evropsko skupnostjo, temveč predvsem znotraj nas samih, med nami, državljankami in državljani. Ob tem imam v mislih tisto skupnost, ki ne izhaja zgolj iz pravnega in političnega reda, ampak iz naše zavesti o skupni domovini. Ta zavest je bila tista odločilna energija, ki je omogočila slovenskemu narodu, da je v preteklosti preživel veliko hujše krize, v vojnah premagal sovražnika, se utrdil in si nabral potrebne izkušnje za lepo prihodnost.

A žal imam občutek, da smo si v času miru in blaginje sosedje, prijatelji in državljani postali tujci ter da stopicamo na mestu. To zagotovo niso bile sanje naših prednikov in to tudi niso naše želje. Če torej želimo povečati blaginjo naše države in izboljšati kakovost življenja njenih prebivalcev ter se znova približati vrhu sveta, najboljšim, se moramo medsebojno podpreti in sodelovati. Poiskati najboljše v sebi in drug v drugem ter se medsebojno spodbujati. Omogočiti posamezniku, da razvije in pokaže vse svoje najboljše talente. Brez tega se ne bo mogoče izvleči iz krize.

Ocenjujem, da ima politika oziroma posamezniki, ki jo oblikujejo, pri tem izjemno pomembno vlogo, saj si bo morala znova pridobiti zaupanje ljudi in najti tisto pot, ki bo državljanom omogočala dostojno, spoštljivo, kvalitetno življenje.

Dovolite, da na tem mestu, tudi kot minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v času, ko se kot država trudimo za uspeh slovenske pobude svetovni dan čebel, našemu narodu in državi zaželim tisto delovno vnemo, pridnost, složnost in marljivost, kot jih imajo čebele. Te plemenite opraševalke lahko preživijo le na način, da kot družina, ekipa delujejo in živijo v slogi – vse ostalo bi zanje pomenilo pogubo in izginotje.

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani,
iskrene čestitke za državni praznik. Praznujmo ga ponosno!”

mag. Dejan Židan
predsednik Socialnih demokratov in minister v Vladi Republike Slovenije

Minister Židan o zakonu o prepovedi GSO

Minister Židan: “Vlada sprejela predlog zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO v Sloveniji.”

Vlada je sprejela in v parlamentarni postopek poslala predlog Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov (GSO). Predlog zakona omogoča dve vrsti zaščite pred GSO – izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali prepoved pridelave GSO, njun učinek pa je enak, je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil, da je skupaj 11 članic EU, tudi Slovenija, leta 2009 od Evropske komisije zahtevalo, naj pripravi pravne podlage, ki bi državam omogočile, da svoje naravno okolje lažje zaščitijo pred (GSO), ne le zaradi varnosti ljudi in okolja, ampak tudi zaradi socio-ekonomskih razlogov. Mednje denimo sodi tudi javno mnenje. Takrat se je po ministrovih besedah začel proces usklajevanja, ki so ga s sprejemom direktive uspešno zaključili marca, aprila pa je direktiva stopila v veljavo. Marsikatere države, tudi Slovenija, so k implementaciji te uredbe pristopile z zakonom. Ker direktiva nalaga šestmesečno prehodno obdobje, je zakon nastal relativno hitro, je pojasnil Židan.

“Novi zakon prinaša možnost državam članicam, da omejijo ali prepovedo gojenje GSO,” je povedal Židan. Predlog zakona omogoča dve vrsti zaščite pred GSO – izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali prepoved pridelave GSO. Izključitev je poseben postopek v fazi, ko na Evropski agenciji za varnost hrane poteka postopek odobritve GSO, posamezne države pa lahko takrat zahtevajo izključitev. Če je kakšen GSO na ravni EU že sprejet, pa gre lahko država v postopek prepovedi. Njun učinek je sicer enak, je pojasnil minister iz vrst SD. Možnosti prepovedi gojenja GSO v Sloveniji doslej ni bilo. Naša država ima sicer zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki je zelo konservativen in zaradi majhnosti Slovenije državo že zdaj ščiti pred tovrstno pridelavo, je pojasnil minister Židan.

V EU je trenutno dovoljena pridelava treh gensko spremenjenih rastlin, v praksi pa se uporablja le koruza družbe Monsanto. “Velika večina evropskih države se tovrstne tehnologije ne poslužuje,” je pojasnil Židan. Ob tem je opozoril, da sam zakon potrošnika ne varuje pred gensko spremenjenimi surovinami v prehranskih produktih. “Potrošnik mora pogledati, ali je v prehranskem produktu gensko spremenjena surovina,” je povedal Židan. Ker se potrošniki večinoma ne želijo prehranjevati s hrano, ki vsebuje GSO, v praksi takšne hrane na našem trgu ni. Edina izjema je po ministrovih pojasnilih ena oblika čokolade, pri kateri pa je jasno navedeno, da vsebuje GSO.

Na ravni EU trenutno poteka tudi veliko razprav, kaj narediti s posredno uporabo GSO. Če neki GSO, za katerega je v Evropi dovoljena uporaba, ne pa tudi pridelava, npr. soja, uporabljajo v hrani za živali, potrošnik prek deklaracije ni obveščen, da so žival, npr. kravo, morda krmili z GSO.Slovenija je med državami, ki zahtevajo, da mora evropski pravni red omogočiti takšno obliko deklaracije, ki bo zahtevala tudi označbo posredne uporabe. Približno polovica držav se s tem strinja, polovica pa ne, zato bo ta proces po ministrovem mnenju še tekel nekaj časa. “Če želi biti potrošnik zavarovan, da ne uporablja GSO tudi na posreden način, ima dve možnosti – da posega po ekoloških živilih ali po živilih, na katerih je označeno, da so brez GSO. To velja tako za pridelavo kot predelavo,” je sklenil minister Dejan Židan.

Več o predlogu Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin na povezavi: http://skrci.me/JsdEz