“Holokavsta, tega nesrečnega poglavja človeške zgodovine, se moramo ves čas spominjati, da se kaj takega nikoli več ne ponovi!”

Taborišče Auschwitz

Leta 2005 je bil 27. januar z resolucijo Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN) razglašen za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na pobudo Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Slovenije ter koordinacijskega odbora žrtev nacifašističnega nasilja je Poslanska skupina Socialnih demokratov, s prvopodpisanim nekdanjim poslancem SD dr. Markom Pavliho, 12. septembra 2007 podala predlog vladi za razglasitev 27. januarja za dan spomina na slovenske žrtve nacifašizma. Vlada RS je leta 2007 sledila tej pobudi in v Sloveniji ta spominski dan uradno obeležujemo od leta 2008.
 
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta je namenjen poklonitvi vsem žrtvam holokavsta in drugih genocidov, ki so posegli v temeljne vrednote človeške civilizacije in po koncu druge svetovne vojne privedli narode do zaobljube, da se tovrstna grozodejstva ne smejo nikoli več ponoviti. Na današnji dan leta 1945 so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz – Birkenau blizu Krakova na južnem Poljskem. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je tam umrlo okoli 1,5 milijona Judov, pa tudi več tisoč Romov, Sintov, Slovanov in pripadnikov drugih narodov ter političnih nasprotnikov nacizma in fašizma, istospolno usmerjenih, vojnih ujetnikov, telesno slabotnih in duševno prizadetih ljudi. V to koncentracijsko taborišče smrti je bilo je bilo deportiranih tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je v Auschwitzu umrlo 1351. Ko je 27. januarja 1945 taborišče osvobodila ruska Rdeča armada, so lahko rešili le 7.650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov.

Socialni demokrati ob letošnji 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz in ob današnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta izražamo upanje, da se kaj podobnega holokavstu v prihodnosti ne bo nikoli več zgodilo. Zato verjamemo v modrost in odgovornost vseh voditeljev po svetu, da takšnih grozot ne bodo nikoli več dopustili in ob tem citiramo nekdanjega generalnega sekretarja OZN Kofi Annana: “Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere. Moramo se ga spominjati, s sramom in studom, tako dolgo kot bo obstajal človeški spomin. Samo s pomnenjem bomo izkazali primerno spoštovanje vsem žrtvam. Milijoni nedolžnih židov in ostalih manjšin je bilo umorjenih na nepredstavljivo barbarski način. Nikoli ne smemo pozabiti teh mož, žena in otrok ter njihove agonije.”

Predsednik SD mag. Dejan Židan na zasedanju ministrov PES v Bruslju

3

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan se je v Bruslju udeležil zasedanja kmetijskih ministrov EU, ob robu zasedanja pa se je udeležil še srečanja ministrov partnerskih strank iz vrst Stranke evropskih Socialistov (PES), kjer so mu kolegi ob tej priložnosti čestitali za izvolitev za novega voditelja slovenskih Socialnih demokratov. Židana je med obiskom v Bruslju sprejel tudi namestnik generalnega sekretarja PES Yonnec Polet, ki mu je prenesel čestitke in pozdrave predsednika PES Sergeja Stanisheva.

2

Poslansko vprašanje vodje PS SD Matjaža Hana predsedniku Vlade RS dr. Miru Cerarju o investicijah in projektih

Matjaž Han v DZ 1

Matjaž Han, vodja Poslanske skupine SD: Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, ministrski zbor, kolegice in kolegi! Zadnje mesece smo priče pozitivnemu trendu gospodarske rasti, ugodnim ocenam bonitetnih hiš, imamo spodbudno rast zaposlovanja in relativno dober dostop do denarja. Pod črto, Slovenija vendarle okreva. Žal pa to okrevanje zaenkrat v manjši meri občutijo naše državljanke in državljani, delavke in delavci, socialno ogroženi. Tako so pred Vlado številni izzivi.

Pričakujemo, da bo Vlada svoje delo pospešila in po začetni fazi interventnega ukrepanja vse svoje napore usmerila v pospeševanje gospodarske rasti in za nas, Socialne demokrate, pomembno – povečanje zaposlenosti. Socialni demokrati ostajamo in bomo ostali trdno zavezani k težnjam, da moramo pospešiti nujne spremembe kot predpogoj za nadaljevanje in krepitev okrevanja. Pri tem izpostavljamo prioritete po točno določenem vrstnem redu, in sicer: prvič, okrepitev rasti in zaposlenosti, drugič, pomoč socialno šibkim za ohranitev socialne povezanosti družbe in šele nato, javnofinančna konsolidacija. Zato vas v luči teh dejstev, spoštovani predsednik Vlade, sprašujem naslednje:

Kako bo Vlada ukrepala, da se okrepi gospodarstvo? Kaj bo storila, da se končno zaženejo pomembne investicije, kot je drugi tir, modernizacija železnic, izgradnja in nadaljevanje hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi, pa tudi začetek tretje razvojne osi?

Dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije: Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Res je, drži, da so rezultati in trendi zaenkrat spodbudni. Vsi vemo, da Slovenija beleži precej veliko gospodarsko rast, daleč nad pričakovanji. Vemo, da je brezposelnost končno po dolgem času padla – januarja pod 10%. Tako denimo je v primerjavi z lanskim januarjem med nami več kot 25.200 ljudi, ki so aktivni. In to so zelo ugodni pokazatelji. Prej sem omenil, da nam tuje bonitetne hiše zvišujejo ocene, s tem postajamo gospodarsko in sicer zanimivo investicijsko okolje, torej, uvrščamo se že v krog držav z nizkim tveganjem.

Gospodarska rast je napovedana tudi za naprej. Seveda mora država storiti vse, in na tem bo Vlada intenzivno delala, da teh procesov ne ogrožamo, pač pa jih spodbujamo in to bomo tudi naredili. Seveda je tudi za Vlado ključno, če govorimo predvsem o gospodarsko-socialnem področju, da okrepi, skratka, ohranja in krepi gospodarsko rast, da še naprej zmanjšuje brezposelnost in da izkorišča svoje, torej naše, slovenske, prednosti. Slovenija ima les, tu je ogromno možnosti, ki se nam glede na pretekla obdobja kažejo. Slovenija ima vodo, Slovenija ima ugoden geostrateški položaj in kot pravite, upravičeno, izkoristiti ga mora končno že po vseh načrtih v preteklosti, v smeri modernizacije železnic, vključno z gradnjo drugega tira.

Seveda bo Vlada tudi natančno proučila možnosti za razvoj 3. razvojne osi in naredila tisto, kar bo le mogoče v tem mandatu, glede na stanje, kot ga kaže dokumentacija. In seveda bo država izvedla tudi številne druge projekte. Obsežen seznam projektov smo prijavili v t.i. Junckerjev paket, ti so javno dostopni. In vsi ti projekti so tisti, s katerimi bo Vlada pokazala, da bo aktivna, da bo gradila, da bo ustvarjala. Na drugi strani pa bomo seveda gradili tudi na ta način, da bomo povečevali zaposlenost, socialno varnost in ostalo.

Tako bi lahko rekli, da bomo predvsem na eni strani izboljšali poslovno okolje, dostop do finančnih virov in bolj internacionalizirali, torej odprli Slovenijo, tako da bomo odpravili številne administrativne ovire in da si bomo še nadalje prizadevali za zmanjševanje sive ekonomije, tu prizadevanja že kar uspešno potekajo. Še naprej bomo seveda storili, delali vse, da privabimo neposredne tuje investicije in zato je tako pomembno, da smo si zvišali tudi rang teh bonitetnih hiš in torej postali država, ki je za to bolj privlačna. Seveda pa gre tukaj še za spodbujanje znanj, tehnologij in vsega tega, kar sodi zraven.

Drugič bi lahko rekli, zagon investicij. Omenil sem že Junkerjev paket. Jasno, da bomo morali iskati tudi tuje investitorje, morda tudi pri infrastrukturnih podjetjih. To je še stvar ocene. Lahko zagotovim, da pristojna ministrstva, kajti gre za medresorske projekte, tukaj intenzivno delajo. Tako se denimo intenzivno proučujejo možnosti, kako bomo nadgradili železniški križ, torej ga ustvarili in nadgradili. Tu se tudi pogovarjamo s sosednjimi državami, za katere je ta projekt zanimiv, govorim o srednji Evropi, pa tudi s tistimi oddaljenimi državami, ki bodo lahko preko Luke Koper prihajali preko Slovenije v srednjo Evropo in tudi do nas samih. In naj omenim še to, da smo že do zdaj izjemno izboljšali črpanje evropskih sredstev. Tako denimo smo napredovali na 10. mesto, v zadnjem obdobju, v zadnjih mesecih pa smo celo v samem vrhu črpanja evropskih sredstev, za kar nam je priznanje izrekla tudi evropska komisarka na nedavnem obisku v Sloveniji, komisarka za to področje.

Naj omenim še, da imamo tudi proračun strukturiran tako, da bomo spodbujali investicije in denimo s projektom za energetsko prenovo stavb, ki se pravzaprav že odvija in se bo zdaj intenziviral, dosegli številne učinke.

Odziv predsednika SD ob rezultatih parlamentarnih volitev v Grčiji

Židan izjava 09-10-2014

Predsednik slovenskih Socialnih demokratov mag. Dejana Židana se je v ponedeljek, 26. januarja 2015, dan po razglasitvi rezultatov, odzval z izjavo za javnost v zvezi z volitvami v Grčiji:

“Sporočilo grških volilvk in volivcev je bilo jasno – dovolj tako ostrih varčevalnih ukrepov in diktata evropske trojke. Takšno voljo ljudstva bo potrebno spoštovati, a ostaja skrb, kdo bo odplačal grške dolgove? Osebno sicer pozdravljam rezultat grških volitev in zmago leve stranke Siriza, a slovenski Socialni demokrati hkrati pričakujemo proevropsko napredno grško vlado, ki se bo borila proti korupciji, davčnim oazam in utajam davkov ter bo sposobna konstruktivnega dialoga z vsemi strankami in evropskimi partnerji. Upam, da najverjetnješi novi premier Aleksis Cipras ljudem ni dajal iluzornih obljub, saj si teh Grčija ne more privoščiti. Skrajni čas je za poštene in verodostojne politike.”

Srečanje “Evropa zdaj!” – 25 let od odhoda slovenske delegacije s 14. izrednega kongresa ZKJ

F dvorana

Na slovesnosti ob 25. obletnici odhoda slovenske delegacije ZKS s 14. izrednega kongresa ZKJ 22. januarja 1990 so nekdanji delegati obujali spomine na dogodke, ki so po njihovem mnenju pomembni za uveljavljanje socialdemokratske levice in osamosvajanje države. Ocenili so ga kot veliko in pogumno dejanje, ki je odprlo novo poglavje v zgodovini slovenskega naroda. Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan, ki je vodil delovno predsedstvo na srečanju v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, je v svojem nagovoru poudaril, da je ZKS, predhodnica SD, s tem tlakovala pot Slovenije v samostojnost in pluralnost.

F omizje

Vodja slovenske delegacije in takratni predsednik Zveze komunistov Slovenije (ZKS) in stranke prenoviteljev dr. Ciril Ribičič je dejal, da je prvič po dolgem času dobil občutek, da “nam ni vseeno, kako se obravnava slovenska zgodovina in kakšna vloga se priznava demokratični levici”. Razlog za odhod je bilo večinsko preglasovanje slovenske pobude glede varstva človekovih pravic in za avtonomijo republiških organizacij, je dejal in spomnil, da so takrat za 14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) v Beogradu pripravili program, temelječ na evropski kakovosti življenja “Evropa zdaj!”.

F delegati

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je spregovoril o pritiskih na ZKS s strani Zveze komunistov Srbije in Jugoslovanske ljudske armade. Načelo demokratičnega centralizma se je v odnosu do slovenskih pogledov po Kučanovih navedbah uporabljalo kot poskus discipliniranja slovenske ZK. To se je, kot je dejal, najbolj drastično pokazalo takrat, ko je bila na hitro sklicana seja centralnega komiteja ZKJ z namenom, da pritisne na vodstvo ZKS, da prepreči sprejem dopolnil k slovenski ustavi. “Pritisk je bil tako močan, da sem odgovoril, da smo slovenski komunisti odgovorni slovenskemu narodu in slovenskemu delavskemu razredu in da smo najprej Slovenci in potem Jugoslovani,” je pojasnil Kučan in zanikal, da so s figo v žepu šli na ta kongres. “Tam smo si zelo prizadevali, da bi sprejeli drugačno usmeritev, ki bi omogočala demokratično razvojno potenco v takratni Jugoslaviji, a to žal ni bilo mogoče,” je dodal nekdanji predsednik RS.

“Naš odhod s 14. kongresa ZKJ je bilo veliko in hrabro dejanje,” je ocenil nekdanji predsednik ZLSD dr. Janez Kocijančič. Zatrdil je, da se niso bali romunskega scenarija in da so odšli zaradi lastnih spoznanj in prepričljivega programa o evropski kvaliteti življenja.

Nekdanja delegatka in predsednica Evropskega ženskega lobija Sonja Lokar je prepričana, da je odhod slovenske delegacije s 14. kongresa ZKJ brez dvoma odprl novo poglavje v zgodovini slovenskega naroda in slovenske levice. Zanjo je ta odhod simbolno pomemben, ker je bilo to po njenem mnenju zadnje resnično pogumno dejanje slovenske levice.

F BP

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil eden od mlajših v slovenski delegaciji, je opozoril, da je bilo leto 1990 polno protislovnih, a prelomnih dogodkov, brez katerih velika večina ljudi v četrt stoletja ne bi mogla s tako enotnostjo sprejeti tako usodne odločitve za našo prihodnost – ustanovitev Demosa, odhod slovenske delegacije s 14. kongresa ZKJ, prve demokratične volitve. “Če se potrudimo imeti skupno vizijo prihodnosti, ni tako nepremostljivih razlik med nami, da ne bi skušali ali z njimi živeti ali jih premoščati v skupno dobro,” je v svojem nagovoru poudaril predsednik države.

Videoposnetek slovesnosti v Cankarjevem domu:

25 let od odhoda slovenske delegacije ZKS s 14. izrednega kongresa ZKJ from Socialni demokrati on Vimeo.