Odgovor predsedujočega in vodje poslanske skupine SD na javni pismi Olge Franca in Angele Lampe glede sredstev zavoda Debeli rtič

Židan in Han v PS SD

V sredo, 29. oktobra 2014 so predsedujoči Socialnim demokratom mag. Dejan Židan, vodja poslanske skupine Matjaž Han in poslanci SD prejeli pismi gospe Olge Franca in gospe Angele Lampe na temo izgradnje zavoda na Debelem rtiču. V nadaljevanju sledi odgovor predsedujočega SD mag. Dejana Židana in vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana na “Javni pismi Olge Franca in Angele Lampe – za vrnitev sredstev zavodu Debeli rtič”.

odgovor predsedujočega in vodje PS SD

Predsedujoči SD Dejan Židan med ministrskim obiskom v Romuniji na srečanju s premierjem Viktorjem Ponto

Viktor Ponta in Dejan Židan

Predsedujoči Socialnim demokratom mag. Dejan Židan se je v sredo, 29. oktobra, mudil na celodnevnem ministrskem obisku v Romuniji, kjer je obiskal Mednarodni trgovinski sejem kmetijstva in prehranske industrije Indagra v Bukarešti. Ob robu sejma se je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podpredsednik Vlade Republike Slovenije mag. Židan udeležil tudi foruma kmetijsko-ekonomskega sodelovanja Kitajske in srednjevzhodnih evropskih držav, pozno popoldne pa se je srečal še s premierjem Victorjem Ponto, ki je tudi vodja stranke romunskih Socialnih demokratov (PSD), sestrske stranke SD v okviru evropske stranke PES.

Sogovornika sta se med drugim dogovorila, da premier in lider PSD Ponta prihodnje leto obišče Slovenijo, kjer se bo z gospodarsko delegacijo udeležil mednarodnega sejma AGRA v Gornji Radgoni, hkrati pa se bo srečal tudi z vodstvom slovenskih Socialnih demokratov. Predsedujoči SD in minister Židan mu je ob koncu prijateljskega pogovora zaželel veliko uspeha na nedeljskih predsedniških volitvah, na katerih premier in vodja socialdemokratov Ponta meri moči proti kar 13 kandidatom za novega predsednika Romunije.

Prvi vrh nove vladne koalicije na Brdu pri Kranju na temo rebalansa proračuna za 2015

Predsedniki koalicije

Na Brdu pri Kranju je potekal prvi vrh nove vladne koalicije na temo rebalansa državnega proračuna za leto 2015. Na njem so sodelovali tudi ministri iz vrst SD, državni sekretarji in poslanci SD. Predsedujoči SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan je pred začetkom vrha v izjavi za medije zanikal, da bi vlada pripravljala novo različico varčevalnega zakona. “Uspelo nam je obraniti socialne transferje, tako da bo tudi naslednje leto na voljo 1,3 milijarde evrov,” je dejal Židan. Glede plač javnih uslužbencev je izrazil željo, da bi letošnje ukrepe podaljšali še v naslednje leto, o vseh ostalih pa naj se dogovorijo na pogajanjih. Židan je še dodal, da verjame, da bodo na pogajanjih našli dobro kompromisno rešitev – takšno, ki ne bo klicala po protestih ali zamajala trdnosti koalicije.

Predsedniki in poslanci koalicijskih strank so se seznanili s spremembami proračunov za letos in prihodnje leto ter nekaterimi zakoni, ki jih v tem okviru pripravlja vlada. “Koalicija je glede osnovnih ukrepov poenotena,” je nato po štiriurnem srečanju v izjavi za medije povedal predsednik vlade dr. Miro Cerar. Vlada pri rebalansu letošnjega proračuna načrtuje predvsem prerazporeditve znotraj posameznih ministrstev, medtem ko je glede leta 2015 že napovedala kar nekaj ukrepov za večje prilive, po drugi strani pa izpostavlja potrebo po varčevanju.

Vrh koalicije oktober 2014

Za SD je po besedah predsedujočega mag. Dejana Židana pomembno, da se z ukrepi ne posega v socialne transferje, da se ne govori o socialni kapici in da se o javnem sektorju govori na način, da se ve, da ga ne nameravajo zmanjševati. Vlada na odhodkovni strani načrtuje za 607 milijonov evrov prihrankov, v kar je vključeno tudi nadaljnje omejevanje stroškov dela v javnem sektorju. Pri tem se zdi Židanu pomembno, da za javni sektor prihodnje leto veljajo le tisti ukrepi, ki veljajo že v letu 2014. “Vsi ostali ukrepi bodo sprejeti le, če bodo usklajeni s socialnimi partnerji,” je zagotovil predsedujoči SD.

Cerar pa je dodal, da je bil prvi odziv sindikatov na začetek pogajanj o krčenju mase plač pretiran. Minister za lokalno samoupravo Boris Koprivnikar je pogajanja s sindikati šele začel, je opozoril in dodal, da imajo zdaj sindikati možnost predlagati svoja stališča. Želi si, da bi bila pogajanja konstruktivna in bi našli rešitve, ki bodo sprejemljive za obe strani. Na prihodkovni strani proračuna za leto 2015 vlada načrtuje dodatnih 108 milijonov evrov. Predvideno je zmanjšanje obsega oprostitev pri okoljski dajatvi zaradi emisij CO2 (30 milijonov evrov), večja učinkovitost pri pobiranju javnih dajatev (24 milijonov evrov), zvišanje davka na zavarovalne posle, ohranitev četrtega dohodninskega razreda (16 milijonov evrov), zvišanje davka na finančne storitve (13 milijonov evrov) ter uvedba trošarine za sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah (osem milijonov evrov).

Novoizvoljeni župani iz vrst Socialnih demokratov na srečanju v poslanski skupini SD

zupani v poslanski SD

Na povabilo vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana in predsedujočega SD mag. Dejana Židana je v prostorih poslanske skupine v Ljubljani potekalo srečanje z novoizvoljenimi župani in županjama iz vrst Socialnih demokratov, ki je bilo tudi prvo neformalno srečanje v okviru novega mandata Županskega foruma SD.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je ob sprejemu županov in županj poudaril, da so jih rezultati volitev dodatno utrdili v prepričanju, da mora SD “nadaljevati s politiko, ki zaradi všečnosti ne bo sprejemala ukrepe trajnosti muh enodnevnic, temveč bo hodila po poti, ki vodi v lepšo prihodnost ljudi”. Han je še povedal, da so letošnje volitve, tako državnozborske kot tudi lokalne, pokazale, da so gradniki socialne demokracije ljudje, ki s svojo vizijo in delom dokazujejo, da je SD “stranka prihodnosti za boljši jutri”.

Zadovoljstvo s strankinim rezultatom na letošnjih lokalnih volitvah je po drugem krogu izrazil tudi predsedujoči SD Dejan Židan. Kot je povedal, so bile letošnje lokalne volitve v ozadju, ker se je v tem času oblikovala vlada, imeli pa smo tudi “živahno dogajanje v Evropskem parlamentu pri komisiji”. A to je škoda, saj je lokalna skupnost bistveno bolj pomembna, “kot je bilo nekaj časa to čutiti”, je še povedal Židan.

Na listi SD je bilo na letošnjih lokalnih volitvah izvoljenih dvajset županj in županov, od tega dva v mestnih občinah, in sicer v Murski Soboti in Velenju.

Predsedujoči Dejan Židan: “Letošnje lokalne volitve so za Socialne demokrate uspešne tudi po županskem drugem krogu.”

Židan in Jevšek ob zmagi

V 54 slovenskih občinah, med njimi šestih mestnih, je v nedeljo, 19. oktobra, potekal drugi krog županskih volitev. Predsedujoči Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je zadovoljen s strankinim rezultatom na letošnjih lokalnih volitvah. Po njegovih besedah imajo namreč, kot kaže, enako število županj in županov, kot so jih imeli leta 2010. V teh časih, ko se daje prednost neodvisnim kandidatom in listam, pa je to uspeh, meni Židan. Predsedujoči SD Židan, ki je izid volitev pričakal skupaj s kandidatom stranke SD za župana Mestne občine Murska Sobota mag. Aleksandrom Jevškom, je zelo vesel in zadovoljen, ker imajo tudi dva župana velikih mest, Velenja in Murske Sobote. Generalno gledano so bile sicer letošnje lokalne volitve po Židanovi oceni v ozadju, ker se je v tem času oblikovala vlada, imeli pa smo tudi “živahno dogajanje v Evropskem parlamentu pri komisiji”. A to je škoda, meni predsedujoči SD, saj je lokalna skupnost bistveno bolj pomembna, “kot je bilo nekaj časa to čutiti”.

“Kar se tiče domnevnega kupovanja glasov na volitvah, kar preiskuje policija, obžalujem, da se je to zgodilo, vendar pa je bila generalno gledano kampanja po Sloveniji umirjena in tudi ni bilo kakšnih nagajanj med kandidati,” je še povedal Židan. Tudi v drugem krogu lokalnih volitev je bilo sicer izvoljenih največ županov, ki so kandidirali samostojno oziroma s podporo volivcev. Takšnih je bilo 34, medtem ko je med političnimi strankami tokrat največ županov, osem, dobila prav stranka SD, ki ima tako po letošnjih lokalnih volitvah županje in župane v dvajsetih slovenskih občinah.

V drugem krogu županskih volitev v Piranu je dosedanji župan Peter Bossman (SD) slavil s prepričljivih 61,2 odstotka glasov. Bossman je v prvem odzivu poudaril, da so Pirančani pokazali, da hočejo biti samostojna občina. Stari in novi piranski župan, ki so ga v drugem krogu podprli tudi SMC, Oljka in DeSUS, je povedal, da je verjel v zmago, prav tako pa je vedno verjel, da želi biti piranska občina samostojna občina.

“Očitno naši občani hočejo biti samostojna občina, nočejo, da bi nas Koper nadvladal,” je dejal. Ob tem se je tudi zahvalil občanom in občankam, ki so mu izrekli zaupanje za še štiri leta na čelu občine. Glede predvolilne kampanje je Bossman ocenil, da je bila ta ena od najbolj umazanih v Sloveniji; v njej je bilo veliko blatenja in diskreditacij. “Ljudje ne marajo negativne kampanje,” je dodal. V volilnem štabu zmagovalca je bilo zelo veselo, Bossmanu, ki je izide vzporednih volitev dočakal v družbi žene in hčere, so čestitali tudi številni občani.

V 25-članskem piranskem občinskem svetu tri mesta pripadajo predstavnikom italijanske manjšine, večino pa bo imela koalicija, ki podpira Bossmana. SD bo imel namreč osem svetnikov, SMC tri, Oljka in DeSUS pa po dva. Bossman se je rodil leta 1955 v Gani, leta 1977 je prišel v Slovenijo, kjer je zaključil študij medicine. Leta 1986 se je preselil v Lucijo, kjer je do izvolitve opravljal zdravniško profesijo. Leta 2010 je kot eno največjih presenečenj tedanjih lokalnih volitev postal prvi temnopolti župan v Sloveniji.

V Brkinih je v občini Hrpelje – Kozina z veliko večino v drugem krogu županskih volitev zmagala Saša Likavec Svetelšek, ki je bila od aktualnega župana uspešnejša že v prvem krogu, tokrat pa ga je premagala s z 79,92 odstotka glasov in tako kot druga izvoljena ženska županja iz vrst SD dosegla posamično najvišjo podporo med kandidati Socialnih demokratov v drugem krogu volitev.

V drugih občinah v širši regiji so občani v drugem krogu zaupali preverjenim imenom in ponovno izvolili aktualne župane. Še najtesnejša je bila zmaga Emila Rojca, ki je v Ilirski Bistrici zmagal s 50,82 odstotka glasov. Novi/stari župan je že napovedal, da si bo še bolj prizadeval za povezovanje svetnic in svetnikov v koalicijo za razvoj ilirsko-bistriške občine.

Največje presenečenje v Primorski regiji predstavlja sprememba na županskem stolčku v Ajdovščini. Marjana Poljšaka bo po 14 letih zamenjal kandidat Socialnih demokratov, 32-letni Tadej Beočanin, ki je tako postal najmlajši župan v regiji in med mlajšimi slovenskimi župani. Zmagal je s prepričljivim 63,4 odstotka glasov.

Da bo v Občini Bovec prišlo do spremembe na županskem stolu, je bilo jasno že po prvem krogu, saj se trenutni župan ni uvrstil v drugi krog. Vanj se je prebil nekdanji in sedanji podžupan iz vrst SD, Valter Mlekuž, ki je po odstopu Danijela Krivca leta 2012 občino vodil nekaj mesecev do nadomestnih volitev, je po prvem krogu sicer zaostajal, v drugem pa protikandidata premagal z 51,2 odstotka glasov. Gašperčiču so volivci namenili 48,8 odstotka glasov.

Na Jesenicah je ponovno zmagal aktualni župan Tomaž Tom Mencinger, ki je prejel 66,81 odstotka glasov volivk in volivcev. Mencinger, ki občino vodi že osem let, je poudaril, da si želi predvsem tega, da bi vsak svetnik delal v korist občine in občanov. Koalicijsko usklajevanje bo glede na sestavo občinskega sveta za Mencingerja zagotovo bolj zahtevo kot v preteklem mandatu. Pogovori s svetniškimi skupinami pa so že stekli, je povedal župan Mencinger, ki bo tudi v novem mandatu nadaljeval zastavljene projekte.

Nov štiriletni mandat si je v drugem krogu izborili tudi Joško Manfreda v občini Lovrenc na Pohorju. Ob ponovnem večinskem zaupanju volivk in volivcev je župan poudaril, da so očitno občanke in občani prepoznali napredek pri razvijanju občine v njegovem prvem mandatu ter mu na podlagi prave smeri razvoja in dobro zastavljenih projektov, dali možnost in dodatno spodbudo za narediti še kaj več v drugem mandatu.

Po vseh preštetih glasovnicah za župana Mestne občine Murska Sobota je jasno, da tam dobivajo novega župana. Mag. Aleksander Jevšek je namreč zmagal s 54 odstotki, udeležba na volitvah pa je bila 53,29-odstotna, torej skoraj enaka kot v prvem krogu, ko je bila 53,25-odstotna. Jevšek se je po zmagi zahvalil volivcem in ponudil sodelovanje tudi tistim, ki niso glasovali zanj, ker želi ljudi povezovati. Kar zadeva delo v mestnem svetu in večino, ki jo bo imel, pravi, da ne gre za razmerje moči in da je tudi v kampanji večkrat dejal, da ne mara kimavcev v mestnem svetu, torej tistih, ki bi avtomatsko dvigovali roke. Želi si kulturen in konstruktiven dialog, za katerega se bo zelo trudil.

O kampanji je dejal, da je bila v prvem in drugem krogu korektna z nekaterimi mogoče manjšimi ekscesi ali incidenti, ampak da je tudi to verjetno posledica popuščanja živcev. “To je za nami in mi razmišljamo za naprej,” je še povedal Jevšek. Po povolilnih opravkih je napovedal delo, najprej bo na široko odprl vrata občankam in občanom. “In to kar sem obljubljal, to bom tudi naredil. Šest točk sem omenjal, ki jih bomo v prvih stotih dnevih naredili, med njimi zagotovitev 500 evrov za novorojenčke, olajšave pri parkiranju v mestu, začeli bomo projekt zbiranja idej in sugestij o tem, kakšno mesto si želimo,” je napovedal novi župan ter zagotovil, da bo imela Murska Sobota drugačno podobo, da bo postala veselo mesto, mesto veselih ljudi in zadovoljstva.

Aleksander Jevšek, 53-letni pravnik v pokoju, nazadnje direktor uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Slovenije, je bil kandidat SD s podporo SMC, v drugem krogu pa ga je podprla tudi četverica tekmecev iz prvega, in sicer Jasmina Opec (SLS), Jožef Casar (DeSUS) in Romeo Varga (ZL) ter neodvisni kandidat Drago Šiftar. Vsi so poudarili, da so z Jevškom lažje uskladili svoje programe. Jevška je tako podpiralo pet strank, protikandidata Štihca pa dve – SDS in NSi – ter civilna iniciativa Modri zbor. Jevšek je ves čas kampanje ljudi poskušal prepričati, da so v Murski Soboti potrebne spremembe, da se je treba povezovati in da je to edini način in edina pot za boljšo prihodnost občine.

Ob predstavitvah je postavljal v ospredje prijazno okolje za podjetništvo in turizem ter naložbe v nova delovna mesta, vključitev v mrežo podjetniških pospeševalnikov za mlade in povrnitev duše Soboti, od mestnega jedra, športa in kulture ter naravnih virov do ekologije in skrbi za starejše. Kot nasprotje z dosedanjo prakso v mestnem svetu je napovedoval, da bo kot župan deloval povezovalno, da se združi sinergija za dobro, zato tudi slogan Sodelovanje za razvoj.

Od dvanajstih kandidatk in kandidatov SD, ki so se pomerili s protikandidati v nedeljskem drugem krogu županskih volitev, na žalost štirim ni uspelo prepričati več volilvk in volivcev kot njihovi nasprotniki. V občini Borovnica je aktualnega župana Andreja Ocepka s prejetimi dobrimi 36 odstotki, v drugem krogu premagal njegov izzivalec, v Gornji Radgoni pa je za mnoge presenetljivo izgubil dolgoletni župan Anton Kampuš, ki je zbral le 34,6 odstotka glasov. Prav tako v drugem krogu s 40,51 odstotki ni uspela postati županja dr. Milena Kramar Zupan v Mestni občini Novo Mesto in kandidatu Ivanu Pintariču v občini Puconci, prejel je 38,31 odstotka glasov. Vsem kandidatkam in kandidatom se je že v nedeljo zvečer po koncu drugega kroga volitev za doseženo osebno zahvalil tudi predsedujoči SD mag. Dejan Židan, novi županji in novim županom pa čestital za izvolitev ter jim zaželel veliko delovne energije in uspeha pri vodenju občin.