Konferenca SD izvolila Bojana Kontiča za svojega predsednika in Darjo Lavtižar Bebler za podpredsednico ter zastavila načrt dela s konkretnimi projekti za ljudi

Bojan Kontič - Darja Lavtižar Bebler - Dejan Židan

V soboto, 28. februarja, je v Portorožu potekala prva seja Konference Socialnih demokratov od kar je januarja letos strankin Kongres izvolil predsednika stranke mag. Dejana Židana in novo vodstvo. Za novega predsednika Konference SD, ki je najvišji organ stranke med dvema Kongresoma, je bil izvoljen Bojan Kontič, ki je bil edini kandidat za predsednika, za podpredsednico pa so članice in člani izmed dveh kandidatk, Martine Vuk in Darje Lavtižar Bebler, izvolili slednjo. Predsednik SD Dejan Židan je v uvodnem nagovoru članicam in članom Konference SD poudaril, da je stranka SD v začetku letošnjega leta na Kongresu dobila novo vodstvo z nalogo socialni demokraciji vrniti položaj, ki ga Slovenija potrebuje. “Slovenija potrebuje politično stranko, ki v vsakem svojem dejanju razmišlja, kaj je dobro za ljudi,” je povedal Židan.

Predsednik Dejan Židan

Predsednik SD je opozoril tudi na svojo predvolilno obljubo na letošnjem Kongresu o tem, da je treba “zaključiti tisto obdobje, ko se je razmišljalo samo o sanaciji bank, o nekaterih ukrepih, ki jih od nas zahteva Evropska unija, o ukrepih, ki slišijo na ime finančna konsolidacija, povsem na stranski tir se je pa dalo interese zaposlenih, interese upokojencev, interese mladih ljudi”. To obdobje se sedaj zaključuje, je ocenil Židan. Po njegovih besedah je v tem trenutku v Sloveniji prisotna razprava, kaj narediti z gospodarsko rastjo ter ali mora iti vsa gospodarska rast “za to, da dokazujemo, kako smo pridni pred imaginarno Evropsko komisijo, da dokazujemo, da so naše banke kapitalsko preveč ustrezne, in nekatere druge stvari, ki nimajo neposredne povezave z blaginjo ljudi”.

Glasovanje na Konferenci SD

Socialni demokrati vemo, da temu ni tako, je poudaril Židan. Zato zahtevamo, naj bodo zaposleni, upokojenci in ljudje, ki jim je težko, soudeleženi pri sedanjih gospodarskih rezultatih. “Mi ne pristajamo na razpravo, da vse, kar se dogaja dobrega, konča v t.i. javno-finančni konsolidaciji. Prišel je čas, ko je treba zlasti konsolidirati položaj ljudi,” je poudaril predsednik SD, ki je hkrati pojasnil, da bi imelo to za posledico večjo potrošnjo in večjo gospodarsko aktivnost.

Ministrica Kopač Mrak

Novi predsednik Konference SD Bojan Kontič je prepričan, da smo prav Socialni demokrati tisti, ki bomo v prihodnje znali prisluhniti in uveljaviti stališča ljudi. Kot je v izjavi medijem po imenovanju na mesto predsednika Konference SD priznal Kontič, ni mogoče biti vsem všečen, sam pa je prepričan, da je treba zlasti poskrbeti za ljudi in uveljavljati njihove interese. “Tistih, ki uveljavljajo interes kapitala, je tako ali tako v Sloveniji dovolj,” je dodal Kontič.

Kontič in Fajon

Kot predsednik strankine konference se bo Kontič zavzemal za dobro vsebino, kjer se bodo našli ljudje, ki živijo od svojega dela in znanja. V prihodnjih razpravah bodo po njegovem mnenju program stranke znali operacionalizirati in na tej podlagi tudi voditi svojo politiko. Konkretno pa bo po njegovih besedah potrebno stranki “dodajati prav to socialdemokratsko noto, ki jo ljudje od nas pričakujejo, to pa je to, da znamo poskrbeti za ljudi in da so ljudje na prvem mestu”.

Vuk in Lavtižar Bebler

Darja Lavtižar Bebler bo kot podpredsednica Konference SD poskušala še posebej poudarjati pereče probleme, kot sta beg možganov in status tistih upokojencev, ki kljub polni delovni dobi komajda preživijo. Obenem si želi, da se bomo Socialni demokrati še bolj angažirali in spodbudili k delovanju tudi ženske v stranki.

Marko Makovec

Na seji Konference SD so članice in člani obravnavali politične in strateške usmeritve slovenske socialne demokracije v prihodnje ter zastavili načrt dela SD s konkretnimi projekti za prihodnost Slovenije. Razpravo na konferenci je kot izrazito proaktivno pozdravil tudi predsednik SD Dejan Židan. “Socialni demokrati gradimo novo vizijo, novo družbo, vabimo vse ostale stranke, nevladne organizacije, da se nam pridružijo,” je navedel predsednik SD.

Socialdemokratske stranke skupaj s sindikati na mednarodni konferenci v Portorožu o izzivih za jugovzhodno Evropo

18

Slovenski Socialni demokrati s sestrskimi strankami in sindikati iz držav z Zahodnega Balkana na tridnevni mednarodni konferenci v Portorožu razpravljamo o novih izzivih za jugovzhodno Evropo. Konferenco sta v četrtek popoldne odprla predsednik SD mag. Dejan Židan in piranski župan dr. Peter Bossman. Ključen cilj konference je poiskati razvojno usmeritev, ki bo socialne demokrate in sindikate v Sloveniji in v regiji držav Zahodnega Balkana vrnila v središče družbenega in političnega dogajanja. Alternativa sedanji ureditvi mora biti socialno partnerstvo, ekonomska demokracija in nova, moderna država blaginje in aktivno državljanstvo. V Sloveniji smo ponosni na naše tradicionalno zavezništvo s sindikati, ki sicer pride bolj do izraza, ko smo SD v opoziciji, vendar pa naše sodelovanje postaja zgledno tudi, ko smo Socialni demokrati v vladi.

Pravkar smo uspešno zaključili pogajanja o novem socialnem sporazumu za izhod iz krize. Upamo, da se bo naše sodelovanje še izboljšalo, kajti le tako se bomo lahko uspešno soočili z izzivi, tako v Sloveniji kot v drugih državah jugovzhodne Evrope. Za dobre odnose med sindikati in strankami socialne demokracije je ključno zavedanjih o skupnih koreninah in hkrati o različni družbeni vlogi, saj so sindikati stanovska organizacija članstva, medtem ko mora politična stranka zastopati interese vseh državljank in državljanov.

Stranke in sindikati se srečujemo s podobnimi izzivi, saj članstvo v sindikatih upada, naveličanost in razočaranje volivcev s tradicionalnimi političnimi strankami, med katere sodimo tudi Socialni demokrati, pa tudi narašča. Oboji moramo torej najti odgovore za prihodnost, ki nas bodo ponovno vrnili v središče družbenega dogajanja. Pripravili smo ambiciozen program, da si zastavimo nove cilje sodelovanja med socialnimi demokracijami in sindikati v regiji. Socialni demokrati in sindikati imamo iste korenine, ki izhajajo iz delavstva in njegovih pravic, zato se veselimo naših skupnih ciljev za prihodnost.

08

V svojem nagovoru udeležencem ob otvoritvi je predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan poudaril velik pomen sodelovanja med socialnimi demokrati in sindikati. Po Židanovih besedah se morajo socialni demokrati in sindikati zavedati, da izvirajo iz istih korenin, čeprav imajo različno nalogo. “In samo, če se medsebojno podpiramo, bomo to nalogo uspešno zaključili,” je dejal predsednik SD. Skupna dolžnost socialnih demokratov in sindikatov po besedah Židana je, da se borijo za osnovne pravice, kot je na primer minimalna plača, in osnovne socialne postulate socialne države, pri čemer je kot enega izmed njih omenil boj proti socialni kapici.

Mednarodne konference SD se udeležuje tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Dejal je, da verjame v socialno partnerstvo, ki je po njegovem mnenju močna alternativa, kako reševati težave neke družbe. A je opozoril, da pri nas stranke in sindikati premalo sodelujejo. Po njegovih besedah so v nemškem parlamentu vsi poslanci iz vrst socialnih demokratov tudi člani sindikata, medtem ko Sloveniji po njegovih informacijah temu ni tako. “Tudi to kaže, kdo se mora komu približati – ali stranke sindikatom ali sindikati strankam. Moj odgovor je jasen: stranke se morajo približat sindikatom,” je dejal vodja ZSSS.

41

Namesto tega pa skušajo po besedah Semoliča stranke v Sloveniji delovanje sindikatov omejevati, pri čemer je omenil spremembe referendumske zakonodaje, za katere je glasovala tudi SD. Te so po besedah Semoliča povzročile, da referenduma o pomembnejših vprašanjih skoraj ne more biti, kar se mu zdi slabo. Glede SD in njenega sodelovanja s sindikati je opozoril, da vedno ni bilo najboljše. Ko je med letoma 2009 in 2011 predsednik SD Borut Pahor vodil vlado, po Semoličevih besedah ni želel poslušati sindikatov in je šel v sprejemanje pokojninske reforme kljub temu, da so bili sindikati proti, zato je reforma tudi padla. “Potem pa pride desnica in z njo korektno sprejmemo pokojninski zakon in zakon o delovnih razmerjih,” je dejal Semolič.

51

O socialnem partnerstvu ter odnosu med strankami in sindikati so udeleženci konference govorili predvsem v četrtkovem in današnjem dopoldanskem delu. V popoldanskem in jutrišnjem delu pa bomo spregovorili še o ekonomski demokraciji kot novi paradigmi in o modernizaciji državne blaginje v 21. stoletju, kjer na omizju sodelujeta nekdanji minister iz vrst SD dr. Rado Bohinc in mag. Rajko Bakovnik iz Centra za participativni menedžment. V soboto dopoldne pa bo udeležence nagovorila tudi evropska poslanka in podpredsednica S&D mag. Tanja Fajon, nato pa v omizju o modernizaciji socialne politike še ministrica za delo iz vrst SD dr. Anja Kopač Mrak.

Celoten nagovor predsednika SD ob otvoritvi konference si lahko ogledate v videoposnetku:

Govor predsednika SD Dejana Židana na otvoritvi mednarodne konference "Novi izzivi za jugovzhodno Evropo" from Socialni demokrati on Vimeo.

Omizje mednarodne konference SD o prihodnjih izzivih socialnega partnerstva si lahko ogledate v spodnjih videoposnetkih:

Mednarodna konferenca SD – uvod Matevža Frangeža in dr. Franceta Križaniča from Socialni demokrati on Vimeo.

Mednarodna konferenca SD – predsednik ZSSS Dušan Semolič from Socialni demokrati on Vimeo.

Mednarodna konferenca SD – državna sekretarka Martina Vuk from Socialni demokrati on Vimeo.

Galerija fotografij mednarodne konference SD najdete na spletni povezavi: http://skrci.me/mV5yi

Ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak obžaluje, da GZS ne bo podpisal socialnega sporazuma

Anja Kopač Mrak v DZ

Čeprav Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ne bo podpisala socialnega sporazuma 2015-2016, je sporazum pomemben, meni ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki sicer obžaluje, da GZS sporazuma ne bo podpisal. Na ministrstvu pa ne glede na to verjamejo, da bo sporazum dobra popotnica za čas sprejemanja reform. Kot so poudarili na ministrstvu, GZS ni sodeloval v pogajanjih za socialni sporazum, v katerih bi lahko vsebinsko prispeval k uresničevanju svojih interesov. “Socialni sporazum bi bil tako dopolnjen tudi z njihovimi predlogi in takšnega bi verjetno podpisali,” je dejala ministrica Kopač Mrak.

“Dokument je zaveza podpisnikov, štiri delodajalska združenja, sedem sindikalnih central in vlada so se z njim zavezali, da bodo storili vse za boljše življenje državljanov, za njihovo socialno in ekonomsko varnost,” je dodala ministrica za delo. “Zaupanje, ki smo ga med pogajanji med seboj ustvarili vlada in socialni partnerji, je dobra popotnica za čas, ko bodo drug pri drugem iskali soglasje za spremembe delovne zakonodaje, zdravstvenega sistema, pokojninskega zavarovanja in plačnega sistema v javnem sektorju,” je prepričana ministrica Kopač Mrak.

Upravni odbor GZS je namreč v sredo sklenil, da ne pristopi k podpisu socialnega sporazuma 2015-2016. V začetku meseca so sporazum z vlado sklenile vse reprezentativne delodajalske in sindikalne organizacije. Sklep je bil na seji sprejet soglasno, gospodarstveniki pa o predlaganem sklepu niso niti razpravljali.

Janko Veber na zasedanju obrambnih ministrov EU v Rigi

Obrambni ministri iz vrst PES

Pred neformalnim zasedanjem ministrov za obrambo EU so se posebej srečali obrambna ministrica in ministri iz vrst Stranke evropskih Socialistov (PES), visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini in namestnik generalnega sekretarja PES Giacomo Filibeck. S kolegi iz sestrskih strank, obrambnih ministrov iz vrst PES je dvanajst (Avstrija, Danska, Estonija, Francija, Hrvaška, Italija (ministrica Roberta Pinotti), Litva, Luksemburg, Romunija, Slovaška, Švedska in Slovenija), se je minister in podpredsednik SD Janko Veber dogovarjali o temah, ki so sledile na popoldanskem zasedanju ministrov. Na samem zasedanju ministrov so v središču razprave bile priprave na junijski Evropski svet (ES15), ki bo obravnaval tudi področje varnosti in obrambe. V nadaljevanju zasedanja so si ministri izmenjali mnenja o aktualnih varnostnih razmerah in njihovem vplivu na skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP) ter na nadaljnji razvoj vojaških zmogljivosti EU. Spričo slednjega so pozornost namenili tudi aktualnim operacijam in misijam SVOP.

Razprava v okviru zasedanja na temo priprav na junijski Evropski svet je bila  namenjena izmenjavi stališč o ključnih vprašanjih, ki naj bi jih le-ta obravnaval ter kakšne usmeritve se pričakuje od voditeljev držav in vlad, ki se bodo junijskega dogodka udeležili. V tej luči so bili ministrom predstavljeni konkretni dosežki na področjih, ki so bili v kontekstu razvoja Skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) opredeljeni kot strateško pomembni na zasedanju Evropskega sveta, ki je potekal decembra 2013. Ta področja so: izboljšanje učinkovitosti, prepoznavnosti in vpliva SVOP, krepitev razvoja zmogljivosti in krepitev evropske obrambne industrije (EDA).

V času od decembrskega Evropskega sveta do danes pa so se, poleg sprememb strateškega okvirja, v katerem sedaj deluje EU (kriza v Ukrajini, krepitev ISIL-a  ter širitev dimenzije sodelovanja s partnerji), spremembe zgodile tudi na evropskem političnem parketu (imenovanje nove Evropske komisije, novega predsednika Evropskega sveta in nove  Visoka predstavnica EU za skupno zunanjo in varnostno politiko), kar zagotovo daje določene nove elemente k oblikovanju vsebin za junijsko zasedanje Evropskega sveta. Ministri so se zato dogovorili, da bodo voditelji držav in vlad takrat največ pozornosti namenili oblikovanju zunanje-politične strategije, ki bo v luči omenjenih sprememb definirala prioritete oziroma politična vprašanja skupnega razumevanja elementov zunanje, varnostne in obrambne politike EU ter njenega celovitega izvajanja. Pozornost pa bodo namenili tudi finančni dimenziji oz. potrebi po nadaljnji zaustavitvi padanja izdatkov za obrambo, industrijski politiki EU ter sodelovanju s partnerji.

V okviru zasedanja na temo hibridnega delovanja/vojskovanja in strateškega komuniciranja so ministri izmenjali mnenja o okrepitvi celostnega pristopa pri soočanju Unije s hibridnim delovanjem/vojskovanjem v njeni neposredni soseščini, katere so glavne kritične točke, kako okrepiti odvračanje ter izboljšati uporabo notranjih in zunanjih instrumentov EU za krepitev varnosti držav članic ter načinih za krepitev sodelovanja med EU in Natom. Slednje je izjemnega pomena tudi na področju strateškega komuniciranja, ki nastaja kot odgovor na rusko propagandno kampanjo (ki se asimetrično odziva na zahodno ekonomsko silo) in poziva EU k akciji. EU se tovrstni grožnji lahko zoperstavi z oblikovanjem ustreznega političnega, ekonomskega in družbenega okolja, v katerem ruska propagandna dejavnost ne bo dosegla takšnega učinka, kot bi ga sicer, v kolikor bi se del prebivalstva počutil zapostavljenega in izkoriščanega. Zavzemamo se, da EU omenjene možnosti v čim večji meri izkoristi.

Zadnje zasedanje je bilo namenjeno informiranju ministrov o poteku aktualnih operacij in misij SVOP. Ob tem je bila v tematskem kontekstu hitrega odzivanja EU opravljena tudi razprava o potencialni uporabi bojnih skupin EU (EUBG) na različnih kriznih žariščih.  Kljub temu, da je bila v zadnjem času pozornost svetovne javnosti usmerjena predvsem v dogajanja v Ukrajini, se je potrebno zavedati, da se soočamo s precedenčno širokim in nepredvidljivim spektrom varnostnih izzivov na različnih geografskih območjih, pri čemer se grožnje pojavljajo tudi v južni soseščini EU, vključno z nedokončanimi stabilizacijskimi procesi v naši sredini. Zato nikakor ne gre pozabiti na Zahodni Balkan, ki zajema elemente tveganja tako vzhodne kot tudi južne varnostne dimenzije. Ministri so se strinjali, da moramo ostati budni in sposobni odzivanja na vsakovrstne izzive ne glede na geografski izvor. 

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan gost v TV Odmevih

Dejan Židan in Slavko Bobovnik

Predsednik SD mag. Dejan Židan se je v sredo zvečer, 18. februarja 2015, na povabilo nacionalne medijske hiše udeležil pogovora v oddaji Odmevi na TV Slovenija, kjer sta z novinarjem Slavkom Bobovnikom spregovorila o aktualno-političnih temah, sumih sporne dokapitalizacije slovenskih bank v povezavi z Banko Slovenije ter o resornih zadevah s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane.

Videoposnetek pogovora predsednika SD in kmetijskega ministra v Odmevih si lahko ogledate na spletni povezavi: http://4d.rtvslo.si/!arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174320682