Akademija SD 03

Ob dnevu stranke slavnostno obeležili 120. obletnico slovenske Socialne demokracije

Socialni demokrati smo v soboto, 28. maja, ob Dnevu stranke s slavnostno akademijo v ljubljanskem Mestu oblikovanja obeležili 120. obletnico strankarske organiziranosti Socialne demokracije na Slovenskem. Obletnica je bila ena večjih slavnostnih prireditev v zgodovini SD, na kateri smo se spomnili preteklih dogodkov, a pogled usmerili v prihodnost. Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v slavnostnem govoru na prireditvi poudaril, da smo Socialni demokrati stranka ponosnih ljudi. “Smo leva stranka in smo stranka s tradicijo, zgodovino, ki je zorela skupaj z zgodovino slovenskega naroda. Z zgodovino, ki je uveljavila delavske pravice, pravice žensk, polno volilno in politično emancipacijo, javno ter dostopno izobraževanje in zdravstvo. Smo stranka, ki je kulturo postavila kot osnovo narodove identitete in ki je postavila in uveljavila socialno državo,” je zbranim povedal Židan.

Akademija SD 20

“Izzivi socialdemokratske stranke 120 let nazaj so bili po svoji vsebini drugačni od današnjih. Okoliščine, ki so stoletja nazaj na slovenskem sprožile kmečke upore in kasneje hitra industrializacija in razbohoteni kapitalizem, vse to je združilo delavstvo v boju za svoje pravice. Vsa ta pogumna dejanja je vedno soustvarjal slovenski intelektualni duh. Ko so največji slovenski pisatelji in pesniki z ostro in napredno slovensko besedo sidra slovenskega naroda vrgli daleč naprej, onkraj časa in prostora. Ne samo v prepoznavanju možnosti sobivanja narodov v enakopravnosti. Temveč tudi z vidika posameznika in njegove pravice predvsem pa odgovornosti, da se zatiranju upre,” je v svojem govoru nadaljeval predsednik SD.

Akademija SD 11

“Socialni demokrati narodnoosvobodilni boj zoper okupatorja vrednotimo kot enega najžlahtnejših dejanj slovenske zgodovine. Vedno in povsod bomo javno in ponosno povedali, da je partizanstvo osvobodilo in strnilo naše ozemlje in odpravilo še zadnje dvome v sposobnost konstituiranja narodove enotnosti navznoter in navzven. Na tej enotnosti je lahko desetletja kasneje dozorela odločitev o uresničitvi stoletnih hotenj slovenskega naroda – imeti in živeti v lastni državi. Socialni demokrati ne obračamo glave stran in ne zardevamo ob rdeči zvezdi. Ob njej začutimo ponos, ker simbolizira upor, ki je slovenski narod osvobodil in povzdignil. Zato ne pristajamo na poskuse redefinicije narodnoosvobodilnega upora in zgodovine ter tovrstna početja razumemo kot poskus razbijanja slovenske enotnosti za kratkovidne politične cilje,” je bil jasen Židan.

Akademija SD 09

“Socialni demokrati nikoli nismo bežali pred odgovornostjo soočiti se z lastnimi napakami. Še več, naše gibanje živi in izhaja iz zmožnosti spreminjanja preživetih in utesnjenih vzorcev družbeno-političnega ustroja. Bili smo in ostajamo nosilec teh sprememb. Ta drža je napajala gibanja, politične struje, sindikalne zveze, intelektualna združenja, posameznike, da so z novimi idejami pronicali v vse pore družbe. Težje kot so bile okoliščine, večja vloga ter odgovornost sta padli ravno na socialno demokracijo. Dediščino in zavezo k tej odgovornosti imamo tudi danes. Imamo jo vsi, ki čutimo in verjamemo, da je socialdemokratska prihodnost prava pot. Da smo stranka, v kateri so socialdemokratske vrednote našle svoj dom. Vrata tega na stežaj odpiramo vsem, ki želijo živeti v solidarni, in hkrati inovativni družbi. V družbi, ki uresničuje potenciale in ambicije ter skrbi za socialno varnost najšibkejših. Kjer se vsak počuti varnega in sprejetega, ne glede na to, od kot prihaja,” je poudaril predsednik Židan.

Akademija SD 10

“Socialni demokrati vemo, da je za uspeh potrebno povezovanje. Zaveznike smo našli doma in v tujini. Od leta 1996 smo polnopravni člani Socialistične internacionale, od leta 2003 pa smo povezani z Evropsko stranko Socialnih demokratov. Te povezave hitro krepimo tudi v zadnjem obdobju. Zavedamo se, da je pred našo družbo mnogo izzivov. S sedanjim stanjem nismo zadovoljni, poti razvoja pa so lahko različne. Samo s povezovanjem podobnomislečih bomo stopali po tisti poti, ki vrača ljudem dostojanstvo. Socialni demokrati imamo odgovornost, da središče političnega in družbenega fokusa usmerimo tja, kamor je treba. K ljudem. Tistim, ki so v krizi plačali največji davek. Tistim, ki za krizo niso bili odgovorni. Tistim, ki morajo biti prvi, ki bodo deležni sadov gospodarske rasti. Kajti ta rast je in ostaja predvsem zaradi njih. Njihovega dela ter odrekanja.” je še povedal Židan.

Akademija SD 17

Slovesnosti so se udeležili številni domači in tuji gostje, med njimi tudi predsednik Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) Sergei Stanishev in prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Kot je že pred slovesnostjo napovedal glavni tajnik stranke Dejan Levanič, Socialni demokrati odpiramo stranko navzven in si želimo, da se politika krepi skozi Socialno demokracijo ter da je ta temelj povezovanja političnih sil na levici, želimo si ponovno večjega zaupanja ljudi. “Moč je v ljudeh, zato si iskreno želimo in z našim trdim delom prizadevamo, da naša stranka spet postane najmočnejša sila v državi. To zmoremo, imamo dovolj kadrovskih in vsebinskih zmogljivosti,” je še poudaril Levanič.

Celoten govor predsednika SD mag. Dejana Židana na slavnostni akademiji ob Dnevu stranke:

Dan stranke SD 2016 – govor predsednika Dejana Židana

Akademija SD 27

Akademija SD 25

Akademija SD 23

Akademija SD 22

Akademija SD 21

Akademija SD 19

Akademija SD 18

Akademija SD 28

Akademija SD 16

Akademija SD 14

Akademija SD 13

Akademija SD 12

Akademija SD 08

Akademija SD 07

Akademija SD 05

Akademija SD 02

Pravnica Eva Žunkovič

Primer koroških dečkov – potrebno je narediti korak naprej!

Otroci so naše največje bogastvo. Zaradi svoje nizke starosti ter čustvene in telesne nedoraslosti, so toliko bolj dovzetni za izkoriščanje, zlorabe in manipuliranje. Zadnje mesece se veliko govori o varstvu koristi otroka. Strokovnjaki veliko govorijo o tem. Ne razložijo pa pomena te besedne zveze. Korist otroka se presoja glede na konkretne okoliščine vsakega posameznega primera. V otrokovo korist je predvsem zadovoljevanje njegovih potreb, ob upoštevanju njegovih želja in osebnosti; temu primerno mora biti ravnanje staršev, institucij in vseh drugih oseb.

Zelo me žalosti, ko gledam nekatere medije, novinarje, politike, pa tudi posameznike, ki se naslajajo ob zgodbi dveh koroških dečkov. Vsi sočustvujejo z babico in dedkom – tudi jaz – ampak sprašujem se, kdo sočustvuje z otrokoma? Babica in dedek trdita, da trpita, ker so njuna vnuka odpeljali v rejništvo. In verjamem jima. Pravita, da želita otrokoma le najboljše. Da bosta srečna. Navsezadnje vsi govorimo, da sta najpomembnejša otroka in da ju je potrebno zaščititi.

In kaj smo naredili za to, da ju zaščitimo? Kaj so naredili dedek, babica in odvetnik, ko so njuno zgodbo razgalili v javnosti? Kaj so naredili mediji, ko so dopustili, da se vsa Slovenija v gostilnah pogovarja o njuni nesreči, pozna njuna imena, s prstom kaže na njiju …? Večina od nas si niti zamisliti ne more, kako bo ta „javna razpoznavnost“ vplivala na njuno otroštvo in kasnejši razvoj. Ko se na sodišču odloča o zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroci, je javnost po zakonu na obravnavah vselej izključena. In to z razlogom. Vprašajmo se torej, kako smo s prodajanjem te zgodbe v javnosti zaščitili ta otroka? Mislim, da si moramo priznati, da smo s tem naredili prav največjo škodo otrokoma.

Menim, da ni bilo prav, da so nekateri mediji na račun te zgodbe tekmovali, kdo bo najhitreje objavil prispevek. Prav tako mislim, da so nekatere politične stranke s svojimi populističnimi izjavami na račun ubogih dečkov izkoristile priložnost za ceneno dvigovanje popularnosti. In absolutno neprimerno je bilo od ostale javnosti, ki je dnevno prežvekovala zgodbo dečkov kot slabo televizijsko „žajfnico“. In ju s tem zapečatili do konca življenja. Ne pravim, da ima stroka vedno prav, ne pravim, da se ne dogajajo napake. Ampak zato imamo v državi pravni sistem, po katerem se zadeve peljejo.

Upravno sodišče je v sodbi, za katero se mi zdi absurdno in nizkotno, da je sploh prišla v javnost, ugotovilo da so bile z odvzemom kršene babičine pravice do družinskega in zasebnega življenja. Vendar pa sodišče ni ugodilo zahtevi babice, da se otroka vrneta k njej nazaj, saj je v skladu z otrokovo koristjo in načelom sorazmernosti, odločilo, da sta otroka nastanjena v zanju ugodnem okolju rejniške družine. Soditi odločitev sodišča in ponovno razglabljanje v javnosti je neprimerno. Obe strani še imata možnost pritožbe, ki ju bosta najverjetneje izkoristili. Na koncu bo sodišče tisto, ki bo odločilo. In prav je tako. V pravni državi v sporih odločajo sodišča po preučitvi vseh dokazov, in kjer so vpleteni otroci, v prvi vrsti po načelu največje koristi otroka.

Ta zgodba nam je jasno dala vedeti, da pozamezni in najbolj pereči problemi družinskega prava, praksa sodišč, centrov za socialno delo in tudi teorija, kažejo, da so v tej zakonski ureditvi pravne praznine, nedodelanosti in pomanjkljivosti. Zadeve smo že poskušali rešiti leta 2009 s predlogom Družinskega zakonika. SDS je takrat s pomočjo hujskaške politike dosegla, da je bil zakon zrušen na referendumu. Če bi jim šlo za otroke, tako kot ves čas ponavljajo, bi takrat pustili, da se Zakonik sprejme brez odločanja na referendumu. Menim, da bi bilo potrebno vse ukrepe za varstvo otrokovih koristi, vključno z odvzemom otroka nujno prenesti na sodišča.

V upravnem postopku, v katerem odloča Center za socialno delo, zakonodaja otroku ne omogoča takšnih pravic, kot mu jih zagotavlja sodni postopek. Otroke je zato potrebno v postopku čimbolj zaščititi in jim ponuditi varstvo na vseh možnih področjih. Zato morajo biti pravna določila, ki se nanašajo na otroka in njegove koristi ter pravice urejena sistematično, na enem mestu ter ne bi smela dopuščati pravnih praznin in zakonskih nejasnosti. Ustavno sodišče je že v svoji odločbi leta 1999 ocenilo in odločilo, da je za otrokove koristi najbolje preskrbljeno, če o njih odloča le en organ v enem postopku.

Kakorkoli, kljub temu, da še zgodba koroških dečkov ni zaključena, iskati krivce na eni ali drugi strani in nadaljnje razprave v javnosti ne koristijo več nikomur. Samo še bolj škodijo otrokoma.

Sedaj je potrebno narediti korak naprej! Čimprej sprejeti novo zakonodajo, ki bo izboljšala položaj otroka v postopkih družinskega prava. V kolikor nam res gre za otrokove koristi, bomo to storili čimprej. Brez oklevanja. Brez političnega obračunavanja. Brez nagajanja in podtikanja. Srčno upam, da smo se iz te zgodbe kaj naučili.

Eva Žunkovič
uni. dipl. pravnica

Otvoritev Festivala Levstikova

Prvi Festival Levstikova uspešen, zato bo postal tradicija stranke SD tudi v prihodnje

Socialni demokrati smo v mesecu maju, ob letošnji 120. obletnici strankarske organiziranosti Socialne demokracije na Slovenskem, na vrtu sedeža stranke v Ljubljani prvič organizirali Festival Levstikova, v okviru katerega smo izvedli sedem tematskih pogovornih omizij s številnimi gosti. V prvem majskem tednu ste tako lahko spremljali omizje na temo članstva v stranki, v drugem tednu sta sledili omizji z naslovom “Država in Ustava” z dr. Andražom Terškom in dr. Mirkom Pečaričem ter “Izzivi evropske Socialne demokracije” s Sonjo Lokar in dr. Jernejem Pikalom ter Nevo Grašič. V tretjem tednu je potekalo omizje z naslovom “Razvoj stranke v samostojni državi” na katerem so sodelovali dr. Janez Kocijančič, Breda Pečan, Angela Murko Pleš in dr. Igor Lukšič, ki so skupaj z moderatorjem omizja Denisom Sarkićem spregovorili tudi o trenutnem položaju stranke.

Omizje 1

Na dogodku je bilo veliko govora o povezovanju slovenske politične levice. Po mnenju nekdanje poslanke in nekdanje županje Izole Brede Pečanove je prava socialdemokratska drža to, “da je treba povezovati celotno levico, pa naj bo ta levica še tako težavna”. Tudi prvi predsednik takratne Združene liste Socialnih demokratov Janez Kocijančič je prepričan, da ni dobro, da se levica cepi. Pečanova je tudi dejala, da bi morala SD bolj poudariti, da se nekaterih iger, med drugim postavljanja žične ograje, ne misli iti. Dolgoletni ideolog, tudi nekdanji predsednik SD, Igor Lukšič je med drugim povedal, da se levica od nekdaj deli na tiste, ki bi radi kaj naredili, in tiste, ki bi radi samo kritizirali. Druga skupina po njegovem mnenju nikoli ne bi prevzela vladnega krmila oz. odgovornosti za karkoli.

Omizje 2

Angela Pleš Murko, ki je precejšen del delovanja v stranki posvetila ženskim vprašanjem, je o sedanjem položaju SD povedala, da ta deli usodo večine socialnih demokracij in postaja stranka na robu. Kritizirala je to, da se je stranka v določenem obdobju začela nagibati proti sredini in tako sodelovala pri razvoju strankarskega prostora, ki ni “ne tič ne miš”. Pleš Murko je izrazila zaskrbljenost nad procesi, značilnimi za mlade države, med katere spadajo retradicionalizacija, rekatolizacija in pojav sovražnega govora. Slednjemu nismo priča le na ulici, temveč tudi v javnem prostoru. Glede prihodnosti je Lukšič dejal, da je dela za levo stranko še vedno dovolj, vendar pa bodo prihajajoči časi za levico še hujši, kot so bili doslej. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je bil ob koncu bolj optimističen. Po njegovem mnenju ima Socialna demokracija na Slovenskem lepo in boljšo prihodnost.

Omizje 3

Na omizju sta bila navzoča tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač ter starosta stranke Miran Potrč. Ministrica Kopač Mrak je ocenila, da je treba najti nov način sodelovanja s kapitalom. Ker proti njemu ni mogoče zmagati, ga je treba postaviti v funkcijo ljudi. Potrč je glede prihodnosti stranke dejal, da ne smemo dovoliti, da bi nam nekateri drugi ‘okrnili’ vrednote Socialne demokracije, ki jih negujemo, zato moramo včasih bolj odločno zagovarjati pravice delavcev, upokojencev ter tudi mladih, ki šele vstopajo na trg dela.

Omizje 4

Naslednje omizje tretjega tedna je bilo namenjeno problematiki davčnih oaz po aferi “Panama papers”, na kateri sta Mojca Kleva Kekuš skupaj z Gorazdom Prahom spregovorila o tem, kako omejiti davčne utaje v EU. V zadnjem tednu je sledilo še omizje z naslovom “Ozadja zunanje, EU politike in diplomacije” s Tanjo Fajon, Markom Makovcem, katerega je povezoval Matjaž Nemec. Gostje so se med pogovorom dotaknili številnih vprašanj s področja zunanje in evropske politike.

Omizje 5

“Referendum o članstvu Velike Britanije v EU bo nedvomno pomembna prelomnica, ki bo v veliki meri krojila prihodnost evropskega povezovanja. Govorimo o različnih možnih scenarijih, a dejansko bomo šele po 23. juniju, ko poteka britanski referendum, videli, kaj bo odločitev Britancev pomenila v praksi. Seveda si želim, da bi Britanija še naprej bila v EU družini, saj bomo številne izzive trenutne geopolitične realnosti uspešno reševali le s skupnimi močmi. V globaliziranem svetu je povezovanje in iskanje kompromisov edina možna pot, zato je tudi dogovor s Turčijo – v luči begunske in migrantske krize v Evropi –  ključnega pomena. Sila zaskrbljujoče je, da se klima na evropskem političnem parketu premika v skrajno desno smer, k populizmu in obujanju nacionalizmov. To je ne samo nevarno, temveč dolgoročno tudi nevzdržno. V tem kontekstu nedavna, sicer tesna zmaga kandidata avstrijskih Zelenih Van Der Bellna, vliva upanje, da konstruktivna politika sodelovanja vendarle premaga populistično in zavajajočo retoriko,” je med drugim povedala Fajonova. Sogovornika omizja sta se dotaknila tudi vprašanja Trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, prihodnosti EU zunanje in varnostne politike, (ne)stabilnosti političnih režimov v državah Bližnjega vzhoda, kot tudi prihodnosti Slovenije v sodobnem mednarodnem okolju.

Omizje 6

Festival se je zaključil z zadnjim omizjem o najbolj odmevnih akcijah in kampanjah Mladega foruma, na njem pa so sodelovali aktualni in nekdanji predsedniki ter predsednica podmladka stranke. Ker je bil letošnji prvi Festival Levstikova uspešen, bo ta postal majska tradicija stranke Socialnih demokratov. Iskrena zahvala vsem, ki ste se ga udeležili!

Omizje 7

Pitna voda

Ustavna komisija soglasno predlagala Državnemu zboru začetek postopka za vpis pravice do pitne vode v ustavo

Ustavna komisija DZ je brez glasu proti Državnemu zboru predlagala začetek postopka o spremembah Ustave Republike Slovenije, s katerimi bi vanjo zapisali in opredelili pravico do pitne vode. Tudi strokovna skupina vložen predlog, ki smo ga sopodpisali Socialni demokrati, ocenjuje za utemeljen, izoblikovala pa je svoje besedilo člena za dopolnitev Ustave. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han zdaj pričakuje, da bodo spremembo ustave, na katero bodo lahko v tem mandatu ponosni, sprejeli do jeseni. S predlogom želimo preprečiti obravnavanje pitne vode kot vsako drugo blago ter preprečiti privatizacijo vodnih virov, dostop dovode pa določiti kot splošno in temeljno ustavno pravico. Slovenija, ki ima privilegij, da iz skoraj vsake pipe teče pitna voda, bi bila z zapisom te pravice v ustavo ena prvih držav, ki bi to storila na takšni ravni.

V 70. a člen ustave bi po predlogu strokovne komisije, zapisali, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter da vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago. V ustavo bi še zapisali, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da vodnevire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim. Zdaj namreč naša ustava glede tega zelo liberalna in tudi tujcem dopušča izkoriščanje naravnih bogastev.

Za takšno spremembo ustave smo se že v prejšnjem mandatu zavzeli Socialni demokrati v okviru širše koalicije strank v DZ, pobudo za vpis pravice do pitne vode pa smo predlagali tudi v številnih občinskih svetih s strani lokalnih odborov SD in bili pri tem uspešni. “Prvi korak je tako zdaj narejen, zato se zahvaljujemo tudi lokalnim organizacijam Socialnih demokratov po vsej Sloveniji, zdaj pa pričakujemo, da Državni zbor vpis predloga v ustavo opravi še letos,” je ob tem poudaril glavni tajnik SD Dejan Levanič.

#Journalist-kice dobesedno, pred akcijo

Minister Židan na srečanju 16+1: “Slovenija ima na področju gozdarstva večstoletno znanje in tradicijo – gozdarstvo je vir energije in življenja.”

Na Brdu pri Kranju je potekalo 1. srečanje na visoki ravni o koordinacijskem mehanizmu med Ljudsko republiko Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope (CEE), t.i. srečanje 16+1, ter Poslovno investicijsko konferenco gozdno lesne verige. Srečanje je v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predsedujoči srečanju na visoki ravni minister mag. Dejan Židan je v nagovoru udeležencem dejal, da se Slovenija kot država, ki jo pokriva okoli 60 odstotkov gozdov, zaveda pomena trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in njihove tesne povezanosti s prizadevanji za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb. “Zato prav posebej pozdravljamo vsakršno pripravljenost na izmenjavo izkušenj in znanj ter prizadevanja za vključevanje gozdarstva v trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in v zelene ekonomije držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske,” je poudaril minister Židan med nagovorom na srečanju.

#Journalist-kice dobesedno, pred akcijo

Slovenija je s podporo 4. Vrha voditeljev držav CEE in Kitajske novembra 2015, postala koordinatorka za vzpostavitev mehanizma za usklajevanje sodelovanja med LR Kitajsko in državami CEE na področju gozdarstva. Rezultat priznanja in zaupanja do Slovenije, je današnje prvo srečanje koordinacijskega mehanizma 16+1. Predsedujoči dogodku minister mag. Dejan Židan in minister pristojen za gozdarstvo LR Kitajske, Zhang Jianlong sta skupaj z ostalimi vodji delegacij podpisala akcijski načrt za sodelovanje v okviru mehanizma za usklajevanje sodelovanja med LR Kitajsko in državami CEE. S podpisom tega načrta je Slovenija prevzela koordinacijsko vlogo in skupaj s predstavniki ostalih 15-tih držav Srednje in Vhodne Evrope (CEE) ter Kitajske oblikovala koordinacijski organ, ki bo zadolžen za izvajanje konkretnih nalog z namenom doseganja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, spodbujanja gospodarskega sodelovanja med državami in izmenjavi izkušenj s področja znanosti. Koordinacijski organ bo vodil predstavnik Slovenije, ostale člane bodo imenovali pristojni ministri vseh sodelujočih držav. 

Kot je v uvodnem nagovoru dejal minister mag. Dejan Židan ima današnje srečanje tudi simbolni pomen, saj je zadnji teden v mesecu maju že več kot 40 let posvečen slovenskim gozdovom. Letošnja rdeča nit ob tednu gozdov so dogodki, ki se dogajajo pod sloganom »Gozdovi za jutri – ohranimo jih!«, skozi katero se zrcali zaveza trajnostne rabe gozdov. Po besedah ministra so gozdovi izjemno pomembni za izboljšanje pogojev za življenje širše družbe. “So ključni naravni element za spodbujanje zelene rasti, lahko pomembno vplivajo na blaženje podnebnih sprememb ter v splošnem spodbujajo družbeni in gospodarski razvoja ter so zagotovo osrednjega pomena za razvoj t.i. zelenega gospodarstva,” je povedal Židan.

#Journalist-kice dobesedno, pred akcijo

Na novinarski konferenci po dogodku je minister mag. Židan povedal, da so prednostne naloge, ki si jih je zadala Slovenija usklajene s Kitajsko. “Najpomembnejše prioritete mehanizma so v izmenjavi kompetenc in strokovnih informacij, koordinaciji držav na področju znanosti in raziskovanja, v pospeševanju gospodarskega sodelovanja na področju gozdarstva in lesarstva ter v zasledovanju prepoznavnosti zelenega gospodarstva v vseh državah podpisnicah Akcijskega načrta,” je poudaril Židan. Na vprašanje kaj lahko naša država ponudi skupini držav 16+1, pa je minister Židan odgovoril, da “Slovenija lahko ponudi informacijsko platformo za gozdarsko in lesarsko delovanje, predvsem pa izrazito visoko tehnološko znanje in možnosti za vlaganje v Slovenijo”. Minister Židan je nadaljeval, da je Slovenija s tem mehanizmom dobila priznanje, da je pot na področju gozdarstva pravilna. Kot izjemno pomembno korist od sodelovanja pa je Židan izpostavil gospodarsko izmenjavo in dodal, da “slovenska lesna industrija zadnja leta ponovno raste, posluje z dobičkom in z medsebojno menjavo s Kitajsko vidim možnost, da pridemo do dodatnih novih delovnih mest znotraj tega pomembnega sektorja, ki sliši na ime zeleno gospodarstvo”.

Slovenija po besedah ministra daje velik pomen sodelovanju v mehanizmu 16 +1, podpisani dokumenti, tudi ta akcijski načrt, pa bodo prispevali k uspešnemu sodelovanju tudi na področjih spodbujanja trgovine in novih naložb v gospodarstvu, kmetijstvu, turizmu, infrastrukturi in nenazadnje, pri pospeševanju razvoja celotne gozdno-lesne verige. Minister je ob koncu še poudaril, da se Slovenija zaveda pomena trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in njihove tesne povezanosti s prizadevanji za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb. Tovrstna sodelovanja bodo po njegovem mnenju vsekakor prispevala k izmenjavi izkušenj in dobrih praks ter vključevanju gozdarstva v trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in v zelene ekonomije držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske. “Zavedamo se, da je koordinacijski mehanizem potreben, ker so potrebe po gospodarskem sodelovanju velike in verjamem, da bomo čez 5 let lahko povedali, da je  bil današnji dan tako za Slovenijo kot Kitajsko zgodovinski,” je še dodal Židan.

#Journalist-kice dobesedno, pred akcijo

Minister, pristojen za gozdarstvo LR Kitajske, Zhang Jianlong je na novinarski konferenci poudaril, da je danes zgodovinski dan in da je gozd eno največjih bogastev ter bistven za obstoj človeštva in kulture. Kitajska politika zato po njegovih besedah razvija novo politiko in nove metode zelenega trajnostnega razvoja kitajskih gozdov. Kitajska si po besedah ministra želi več sodelovanja med državami Srednje in Vzhodne Evrope in Kitajsko, tako na področju gozdarstva, znanosti in zelenega gospodarstva. Minister Židan in kitajski kolega Zhang sta nagovorila tudi udeležence poslovnega srečanja na področju gozdarstva in lesarstva, na kateri je bilo prisotnih preko 60 gospodarskih družb iz Kitajske in Slovenije. Oba ministra sta prisostvovala tudi prvemu podpisu poslovnega sodelovanja med slovenskim podjetjem Lesko in kitajskim podjetjem Natural Home.

Matjaž Han v izjavi za medije

Matjaž Han: Zgodba koroških dečkov je tragična, zato je povsem nedopustno, da se na njej pasejo odvetniki in politika ter mediji

“Socialni demokrati po sodbi upravnega sodišča glede odvzema otrok starima staršema podpiramo ministrico za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak in ocenjujemo, da je ravnala prav,” je v odzivu za medije povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han. “Če je res, da so bili otroci starima staršema odvzeti nezakonito, zakaj otroka potem nista že vrnjena starima staršema,” je ob tem vprašal Han in opozoril, da upravno sodišče ni ugodilo zahtevi za vrnitev otrok starim staršem. Prav tako mora biti po Hanovem mnenju dovolj tehten razlog, da so jima otroke sploh odvzeli in ju dali v rejniško družino.

Kot je pojasnil Han, mu je hudo, ker se nekateri odvetniki “pasejo na taki tragediji, pozabljajo pa na najbolj sveto, torej na otroke”. Prepričan je, da bo ministrica Kopač Mrak brez težav pojasnila, kaj je bilo narobe. “Če bodo ugotovljene napake, pa bo moral odgovarjati center za socialno delo (CSD) Velenje oziroma njegova direktorica,” je poudaril Han. Na vprašanje, ali bi morala ministrica prevzeti odgovornost za morebitno napačno delo CSD, pa bo po njegovih besedah odgovorila ona sama.

Objektivna odgovornost v konkretnem primeru je po Hanovem mnenju na vseh, tudi na medijih, ker naj ne bi delali v korist otrok. Po njegovi oceni je namreč dejstvo, da so se jima zgodile hude tragedije in zato je država ukrepala. Kot je še pojasnil Han namerava koalicija temam, ki sodijo pod okrilje ministrstva za delo, nameniti posebno srečanje, predvidoma konec tedna ali v začetku prihodnjega. Ministrica Kopač Mrak pa se bo zaradi konkretnega primera kmalu zagovarjala tudi pred poslanci.

Videoposnetek celotne izjave Matjaža Hana za medije si lahko ogledate na povezavi: http://skrci.me/2KScH

Konferenca SD in sindikati v Velenju

SD in sindikati v Velenju o poti do pravega in odgovornega socialnega dialoga v regiji Zahodnega Balkana

Socialni demokrati smo med 20. in 22. majem v Velenju organizirali mednarodno konferenco, kjer so gostje razpravljali o poti do pravega in odgovornega socialnega dialoga v regiji Zahodnega Balkana. Mednarodna konferenca s sestrskimi strankami iz regije in sindikati iz šestih nekdanjih držav Jugoslavije je že tradicionalna, letošnja pa je že tretja po vrsti, ki smo jo organizirali v Sloveniji, na tokratni pa so sodelovali predstavniki sestrskih strank in sindikatov iz Hrvaške, BiH, Črne gore, Srbije in Makedonije. Namen konference je prvenstveno spodbujati in krepiti socialdemokratske stranke v regiji Zahodnega Balkana ter utrjevanje vezi med sestrskimi strankami in sindikati.

Konferenca 11

Kot je na otvoritvi konference povedal poslanec SD Jan Škoberne, je Zahodni Balkan zgodovinsko znan kot sod smodnika, eden temeljnih razlogov za to pa je pomanjkanje prave politične kulture in socialdemokratskih prijemov. Po oceni Škoberneta socialni dialog v prihodnosti mora biti vključujoč. “V Sloveniji imamo tripartitni socialni dialog, ampak se mnoge deležniške skupine pri posameznih vprašanjih počutijo izključene,” je poudaril Škoberne.

Konferenca 9

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je med razpravo ocenil, da v regiji Zahodnega Balkana nastopa kapital in organizacije, ki ga podpirajo. Rešitev je po Semoličevih besedah vzpostavitev socialnega dialoga oziroma iskanje dialoga, kompromisov in spoštovanje socialnih partnerjev. “Če tega ni, je na kratek rok zmagovalec kapital. V tej regiji je treba vzpostaviti socialni dialog kot pomembno vrednoto, cilj sindikata pa je zagotoviti varstvo delovnih pravic, dostojanstveno delo ter krepiti sile, ki verjamejo v socialni dialog,” je dejal Semolič.

Konferenca 8

V soboto dopoldne je debata potekala o izzivih socialnega dialoga v prihodnosti, kjer so sodelovali ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak ter predsednik Zveze neodvisnih sindikatov Hrvaške (UATUC) Mladen Novosel, predsednik Poslanske skupine v Parlamentu Federacije BiH Elvir Karajbić in predsednik Konfederacije svobodnih sindikatov Srbije Ivica Cvetanović.

Konferenca 7

Kot je poudarila ministrica Kopač Mrak je za socialni dialog ključno zaupanje, saj brez tega, da vsi partnerji zaupajo, da se bo uveljavilo tisto kar se bo dogovorilo, socialni dialog nima smisla. “Izziv socialnega dialoga je tudi zmanjšanje radikalizacije sindikatov in delodajalcev,” je povedala ministrica Kopač Mrak in dodala, da je “socialni dialog v osnovi odsotnost konflikta, saj brez socialnega dialoga ostane samo ulica, kar pa ni dobro ne za sindikate, ne za delodajalce, ne za ljudi.”

Konferenca 3

Mladen Novosel, ki se je prvič udeležil takšne konference, kjer razpravljajo predstavniki socialdemokratskih strank in sindkatov, je povedal, da imajo na hrvaškem izkušnjo, ko so socialdemokrati v opoziciji, so pripravljeni za sodelovanje s sindikati, v vladni koaliciji pa imajo manj posluha za sodelovanje in včasih pozabijo na dogovore. Zato po njegovem mnenju socialni dialog ne bi smel biti cilj sam po sebi. “Stvarni tripartitni socialni dialog omogoča pravi razvoj družbe, zmanjšuje družbene neenakosti in revščino, odgovoren socialni dialog pa je lahko močno gibanje za izhod iz krize in družbene apatije,” je dodal Novosel, zato ga je treba z vsako vlado vedno znova krepiti. “Graditi moramo na izkušnjah, ki jih imamo in se ozreti v Nemčijo in na Švedsko, kjer imajo stranke in sindikati zelo dobre odnose,” je še povedal Novosel.

Konferenca 2

Elvir Karabajić je povedal, da bi moralo biti zakonsko določeno, da v parlamentu ne more biti sprejet noben zakon brez soglasja v ekonomsko-socialnem odboru, saj bi tako lahko okrepili zaupanje med politiko, delodajalci in sindikati. Po njegovem mnenju bi bilo tudi dobro, da bi bilo vodstvo socialdemokratskih strank hkrati tudi včlanjeno v sindikate.

Konferenca 1

Ivica Cvetanović pa je povedal, da je v Srbiji njihova Konferederacija samostojnih sindikatov vključena v pripravo vseh zakonov, ker lahko samo na tak način bolje delujejo, saj v Srbiji žal socialni dialog ne deluje. “Pri nas ekonomsko-socialni svet deluje samo takrat, ko je potrebno določiti minimalno ceno dela. Vse naše zahteve o spremembi zakona o ESS, kjer bi ugotovili, kako se ugotavlja reprezentativnost, so bile doslej neupoštevane,” je opozoril Cvetanović in dodal, da “razmišljajo, da bi v sinidkate vključili tudi brezposelne, saj je masovnost sindikatov naša edina moč.”

Konferenca 4

Državni sekretar z MDDSZ Peter Pogačar je na drugem panelu, na katerem sta sodelovala tudi predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj in državni sekretar z MKGP mag. Marjan Podgoršek ter predsednik SDU Srbija Miloš Adamović, predstavil koncept dostojnega dela. Drugi dan sta s temo o ekonomski demokraciji in delavskih odkupih zaključila poslanec SD Jan Škoberne in strokovni sodelavec PS SD Jernej Štromajer.

Konferenca 5

Konferenca 10

Konferenca 6

Katičeva v Pekrah

Ministrica Katič: “Dogodki iz osamosvojitvenega obdobja in pred njim so dokaz, da se naš narod, ko je postavljen pred težke ovire in prelomne odločitve, zna poenotiti in združiti.”

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Ig – Enoti Pekre je potekala sklepna slovesnost ob počastitvi 25. obletnice pekrskih dogodkov, spominskega dne Mestne občine Maribor. Osrednja govornica je bila ministrica za obrambo Andreja Katič, slovesnosti pa je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ministrica Katič je, kot je uvodoma dejala, počaščena, da so jo povabili sem, v Pekre, ob 25. obletnici dogodkov, ki so se zapisali v našo zgodovino. “Dogodkov, ki govorijo o vašem pogumu ter veliki srčnosti in ljubezni do domovine. Maja leta 1991 se je tu jasno pokazalo, da slovenski narod ne bo dopustil samovoljnosti zvezne armade. Da ne bo dopustil njene agresije. Da bo nadaljeval svojo pot do samostojnosti in suverenosti. Da s tem misli nadvse resno in da ga ne bo omajala nobena grožnja. Sama sem bila takrat na pragu odraslosti. Dogajanje v Mariboru in Pekrah sem doživljala kot nekaj resnično prelomnega. Danes kot ministrica za obrambo Republike Slovenije, države, za katero ste se v Mariboru tako odločno zavzeli, gledam na upor v Pekrah še z večjim spoštovanjem,” je ob tem poudarila ministrica, ki verjame, da se prava moč človeka in naroda pokažeta v težkih časih.

Pekre 2016

“In maja 1991 se je ta moč zares pokazala. Tako v pogumu pripadnikov 710. učnega centra v Pekrah kot enote Teritorialne obrambe, ki je varovala širše območje centra. In tudi v pogumu milice, ki je zavarovala Mariborčanke in Mariborčane pri pohodu v obkoljene Pekre. Pokazala se je v odločnosti takratnega vodstva mariborske občine z županjo Magdaleno Tovornik in v neustrašnosti predstavnikov medijev, ki so novico o Pekrah ponesli v svet. To ni bila samo novica, to je bilo jasno sporočilo, da se Slovenija ne bo predala. To je bilo sporočilo, da je slovenski narod močnejši od agresorja, ki ni hotel sprejeti volje naših ljudi, jasno izražene na plebiscitu. In prava moč se je seveda pokazala tudi v srčnosti vseh vas, Mariborčank in Mariborčanov ter prebivalcev Radvanja, Peker, Limbuša in drugih krajev, ki ste se kot civilisti uprli oboroženi zvezni armadi ter pokazali veliko domoljubje in zaupanje v našo mlado državo. Oblikovanje novega obrambnega sistema in lastne vojaške sile je bil gotovo eden bistvenih korakov slovenskega osamosvajanja. Pri tem je seveda treba poudariti ključno vlogo Manevrske strukture narodne zaščite, ki je bila predpogoj za začetek slovenskega vojaškega osamosvajanja. Brez tega prelomnega državotvornega projekta osamosvojitve ne bi mogli uresničiti. S tem pomembnim mejnikom je začela nastajati slovenska vojska, oborožena sila, ki je res naša. Drugi mejnik pa je gotovo 15. maj 1991 – dan, ko so se slovenski fantje v Sloveniji in v slovenskem jeziku začeli usposabljati za obrambo svoje domovine. Pot do tega velikega dogodka je bila tlakovana z velikim domoljubjem, pa tudi rezultat izkušenj in znanja na obrambnem področju,” je ob tem dejala ministrica za obrambo ter v nadaljevanju orisala takratno dogajanje.

“Marca 1991 je Republiški sekretariat za ljudsko obrambo začel pripravljati prva centra za usposabljanje vojaških obveznikov v Pekrah in na Igu. Nova učna centra sta v času, ko Slovenija še ni bila razglašena kot država, prevzela izobraževanje in usposabljanje slovenskih nabornikov. Inštruktorji so se tega izziva lotili z velikim zanosom. 23. maja 1991, dober teden po sprejemu nabornikov, pa so Pekre postale prizorišče boja za obrambo na novo nastajajoče države in njene vojske. JLA je na podlagi že rešenega incidenta, ki ga je v resnici sama povzročila, obkolila učni center in zahtevala izročitev nabornikov. Pripadniki prve generacije braniteljev slovenske domovine ste se junaško spopadli s situacijo, ko je bilo v vas naperjeno orožje in ste zrli v oklepnike agresorske vojske. Bili ste odločni in močno ste se zavedali, da bi vsaka neustrezna gesta lahko sprožila oborožen spopad s tragičnimi posledicami. To se ni zgodilo. Izsiljeni konflikt se po vaši zaslugi ni razvil v oborožen spopad neslutenih, zelo verjetno tragičnih posledic. Kljub nevarnim in razburljivim dogodkom ste ohranili prve slovenske nabornike žive in zdrave, tako kot ste obljubili njihovim staršem. Dovolite, da vam izrazim veliko hvaležnost in priznanje za ta pogumna, domoljubna in trezna dejanja.”

Posebej je ministrica v govoru izpostavila pogum Mariborčank in Mariborčanov: “Tudi Mariborčanke in Mariborčani ste bojevali svoj pogumni boj. Uprli ste se grozečim kolonam oklepnikov po svoji prestolnici in okolici. Neizmerno pogumno ste se odzvali ob zvijačni in za demokratične standarde nedoumljivi ugrabitvi poveljnika Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko Vladimirja Miloševiča med pogajanjem v poslopju civilne oblasti. Žal pa se uvod v osamosvojitveno vojno ni končal brez žrtev. Med protesti pri takratni vojašnici vojvode Mišića je 24. maja 1991, po izpustitvi poveljnika Miloševiča iz pripora v njej, pod oklepnikom JLA tragično izgubil življenje Josef Simčik iz Miklavža na Dravskem polju. Takrat je postalo jasno, da bo obramba naše mlade države neizprosna.” Ministrico veseli, da je lahko v Pekrah pozdravila nabornike 1. generacije oboroženih sil: “V vsem tem težkem obdobju pa je prišel tudi slovesen znameniti 2. junij 1991, dan, ko je bila v 710. učnem centru v Pekrah prvič izrečena beseda PRISEGAM. To je bila prisega slovenskemu narodu, ki je še tistega junija prvič v zgodovini razglasil svojo samostojno in suvereno državo.”

“Pesnik Janez Menart je takrat posebej za prve redne vojake Republike Slovenije napisal pesem Slovenska pomlad.

Njegova pesem se začne z besedami:
»Drevo slovenstva raste tisoč let
In zdaj prišla je velika pomlad,
Ko docvetel je hrepenenja cvet
In že zori svobode zlati sad.«

Spoštovani, 25 let že uživamo ta sad, srečo, da živimo v svobodni in samostojni državi. Zato ste lahko vsak od vas in vsi skupaj ponosni na svojo vlogo v teh prelomnih časih. In prav vsi smo odgovorni, da ta sad, o katerem je govoril pesnik, ohranjamo, hkrati pa se podajamo v nove izzive. In verjamemo v zmago. Dogodki iz osamosvojitvenega obdobja in pred njim so dokaz, da se naš narod, ko je postavljen pred težke ovire in prelomne odločitve, zna poenotiti in združiti. Da zna presojati o svojih željah in se odločiti za pot, ki vodi do njihove uresničitve. Ti dogodki so dokaz, da lahko posameznik s svojo vizijo pomembno prispeva k njihovi uresničitvi. Vendar brez povezovanja vseh, ki so se zavedali pomembnosti odločitve, ki je tlela v slovenskem narodu, tega skupnega cilja ne bi dosegli. Samo skupaj smo močnejši! To je tudi priložnost, da si vzamemo čas, da našim mladim še bolj zavzeto kot sicer predstavimo glavne dogodke iz tega obdobja, na katere smo lahko upravičeno ponosni. Vsaka generacija nosi svoje breme. Zaupajmo mladim, opremimo jih z našimi izkušnjami ter jim omogočimo pot, da se bodo dokazali in prevzemali pomembno vlogo v družbi. Ne pozabimo, da so v naši zgodovini, tako v slovenskem narodnoosvobodilnem partizanskem boju kot vojni za samostojno Slovenijo, prav mladi opravili veliko pomembnih dejanj, je ob tem dejala ministrica Katič ter poudarila, da »za vse nas bo Maribor vedno mesto poguma in upora za pravično stvar. Mesto, v katerem je general Maister prevzel vojaško oblast. Mesto prvega upora proti okupatorju leta 1941 in mesto, v katerem smo Slovenci več kot jasno napovedali, da smo se odločili upreti s svojo vojsko, ki se je pripravljena z orožjem boriti za to, da Slovenija prvič v zgodovini postane samostojna država.”

Na koncu je ministrica čestitala Mariborčankam in Mariborčanom ob bližajočem se spominskem dnevu Mestne občine Maribor ter izpostavila, da se “ob današnjem dnevu in bližajoči se 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije oziroma 25-letnici njene samostojnosti in suverenosti še toliko močneje zavedamo, da ste med nami ljudje, ki ste storili prav vse, kar je bilo v vaši moči, za uresničitev dolgoletnega hrepenenja Slovencev po lastni državnosti. To so dnevi, ko je prav, da kljub usmerjenosti v reševanje aktualnih težav izrazimo svoje veselje, da živimo v svobodni in samostojni domovini. Ob tej slovesni obletnici pa na Ministrstvu za obrambo z mešanimi občutki spremljamo aktualne dogodke. Nerazumljivo je, da se srečujemo z opustitvijo sodnega pregona proti tistim, ki so se borili proti osamosvojitvi in povzročili žrtve ter razdejanje. Nerazumljivo, da se srečujemo s poskusi pregona tistih, ki so sodelovali pri zaščiti plebiscitarne odločitve slovenskega naroda, da ustvari samostojno državo. Kar je bilo zgodovinsko dejanje, vredno najglobljega spoštovanja in hvaležnosti,” ter se iskreno zahvalila vsem, “ki ste tlakovali našo pot v samostojnost in suverenost. Velika hvala veteranom vojne za Slovenijo iz Teritorialne obrambe in Milice, ki ste za našo državo in vse nas tvegali svoje življenje. Vsem skupaj želim prijetno praznovanje. Verjamem, da bomo danes tu, ob spominu na pekrske dogodke, okrepili medsebojno zaupanje in enotnost v prizadevanju za dobro Republike Slovenije. Hvala in srečno,” je zaključila ministrica.

Ministrica za obrambo Andreja Katič je sicer pred slovesnostjo v centru odprla stalno razstavo Življenje in delo v 710. učnem centru Pekre, ki jo je v sodelovanju z zvezo MORiS in Vojaškim muzejem Slovenske vojske pripravilo Društvo vojnih veteranov Pekre-Ig 1991. V okviru prireditev v počastitev 25. obletnice pekrskih dogodkov je bil istega dne organiziran tradicionalni spominski pohod od centra v Pekrah do Vojašnice generala Maistra in nazaj, ekipe Ministrstva za obrambo, Zveze slovenskih častnikov, Vojašnice generala Maistra in Mestne občine Maribor so se v Vojašnici generala Maistra pomerile v nogometu, v Kadetnici pa je bil dan odprtih vrat.

Da Silva in Židan

Minister Židan v Sloveniji sprejel generalnega direktorja FAO Da Silvo, ki verjame v slovenski projekt razglasitve svetovnega dneva čebel

Na povabilo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejana Židana je na dvodnevni obisk v Slovenijo prišel generalni direktor FAO (Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo) dr. Josè Graziano da Silva. Namen obiska je seznanitev generalnega direktorja FAO s prioritetami in razvojem slovenskega kmetijstva in podeželja na splošno ter še posebej z dolgoletno tradicijo čebelarstva na Slovenskem. Obisk dr. Da Silve bo bistveno prispeval tudi k promociji in podpori držav članic FAO pobudi Slovenije o razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel. Uvodoma sta si z ministrom Židanom ogledala »tržnico s slovenskimi lokalnimi dobrotami«, ki so jo ob tej priložnosti postavili v preddverju stavbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani.

Ogled slovenskih jagod

Generalni direktor Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) Jose Graziano da Silva je v izjavi za medije povedal, da verjame v uspeh slovenske pobude, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. “Zelo sem optimističen, nas pa čaka še kar nekaj korakov. Moramo uspeti, to je zelo pomembno,” je ob začetku dvodnevnega obiska v Ljubljani poudaril da Silva in dodal, da to razglasitev nekateri ocenjujejo kot majhen korak. “A ne smemo podcenjevati majhnih stvari. Veliko govorimo o vplivu podnebnih sprememb, a zdaj je čas za ukrepanje. Čebele so dober začetek, da od besed preidemo k dejanjem,” je poudaril generalni direktor FAO.

Da Silva in Židan s čebelarji

Ob tem je povedal, da je FAO bolj tehnična organizacija, ki zgolj podpira vlade pri njihovem delu. Slovenijo po njegovih besedah z veseljem podpirajo pri pobudi za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. “To ni pomembno samo za Slovenijo, ampak tudi za FAO, saj je naš glavni cilj izkoreniniti lakoto in tega brez čebel ne moremo. Čebele zagotavljajo prehransko varnost na svetovni ravni,” je izpostavil. FAO je že opozoril na pomen opraševalcev, čebel, drugih žuželk, netopirjev in nekaterih ptic. Da Silva je potrdil, da so pripravili tudi več materiala za razglasitev svetovnega dneva čebel, ki ga bodo potrebovali za uspešno lobiranje na tem področju.

Slovenske češnje za Da Silvo

“Število čebeljih družin se zmanjšuje povsod po svetu, ne samo na Kitajskem, tudi v ZDA, zlasti v Kaliforniji, ter v Kanadi in Evropi. Zaradi vse manj gozdov in vse več gojenja monokultur se zmanjšuje rastlinska pestrost, ki je ključna za preživetje čebel. Poleg tega pa nanje negativno vpliva intenzivna raba kemikalij, zlasti pesticidov. Ne smemo pa zanemariti niti vpliva podnebnih sprememb,” je izpostavil da Silva. Ob tem je pojasnil, da je postopek razglasitve še na začetku, a da je začetek dober, ker ima že veliko podpore, tako slovenske vlade, FAO kot številnih nevladnih organizacij po svetu.

Ogled sirarskih izdelkov

Kmetijski minister Dejan Židan je generalnega direktorja FAO pozdravil kot velikega prijatelja Slovenije. Minister Židan je pojasnil, da je projekt razglasitve svetovnega dneva čebel eden najbolj zapletenih, ki jih trenutno vodi Slovenija, tako pri postopku pridobivanja dovoljenj kot podpore. “Septembra na to temo ponovno srečamo na odboru za kmetijstvo FAO v Rimu, svet FAO pa bo o tej temi spregovoril v decembru. Julija prihodnje leto naj bi bila znana uradna odločitev,” je pojasnil Židan. Slovenija po Židanovih besedah gleda na čebelarstvo kot na izjemno pomembno dejavnost, tako gospodarsko kot tudi na dejavnost z izjemnim vplivom na okolje.

Ogled mlečnih izdelkov

Prvi dan obiska da Silve je bil najprej namenjen uradnim srečanjem. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je srečal z Židanom, sledilo je srečanje s predsednikom države Borutom Pahorjem, nato je na Ljubljanskem gradu sodeloval na okrogli mizi z naslovom Čebele in trajnostni razvoj, sledilo pa je še odprtje razstave Ohranimo čebele. Na omizju je da Silva izpostavil, da brez opraševalcev ne bomo več proizvedli zadostne količine hrane. Prepričan je, da nas na tem področju čaka še veliko dela.

Židan in Da Silva na ogledu tržnice

Židan je pri skrbi za čebele poudaril glavna izziva – ohranjevanje genske čistosti kranjske sivke ter skrb za kakovost medu. “Vsake tretje žlice hrane, ki jo zaužijemo, ne bi bilo, če ne bi bilo čebel. Samo na področju kmetijstva na svetovni ravni čebele brezplačno ustvarijo letno 153 milijard evrov gospodarske koristi, v Evropi 22 milijard evrov, v Sloveniji pa za več kot 100 milijonov evrov,” je dejal minister iz vrst SD. Obenem je prepričan, da je Slovenija v čebelarstvu velesila, saj da sta znanje in praksa, ki ju imamo na tem področju, izjemno. “Verjamem, da bomo maja leta 2018 prvič praznovali svetovni dan čebel,” je dodal Židan.

Zdravica

Drugi dan obiska se je da Silva udeležil odprtja 14. slovenskega čebelarskega praznika v Račah, kjer se je seznanil z dolgoletno tradicijo in posebnostmi slovenskega čebelarstva.

Židan in Da Silva

Davčna oaza

Mojca Kleva Kekuš: Kaj nam razkrivajo dokumenti iz Paname?

Nedavno razkritje iz Paname glede samega procesa prestavljanja kapitala v davčne oaze in o off-shore podjetjih ne prinaša nič novega. Načini izogibanja plačila davkov v državah, kjer te osebe živijo ali pa poslujejo so že znani, saj se zakonodaja nikoli ne bo mogla prilagoditi tako hitro, kot si odvetniške firme, zavarovalnice, svetovalna podjetja in banke izmislijo nove načine za zlorabo luknjaste zakonodaje. Postopki so torej jasni in znani. Zakaj gre torej pri “panamskih dokumentih” za zgodovinsko odkritje?
“Panamski dokumenti” so največje, a ne prvo razkritje

Skoraj 214.000 poslovnih subjektov, ki so povezani z ljudmi iz več kot 200 držav, med katerimi je 140 vidnih politikov,  bank, športnikov, znanih kriminalcev in celo trgovcev z umetninami, je pač prava medijska bomba, ki naj bi prinesla velike spremembe.  Gre že za tretje večje odkritje v zadnjih letih, prvo je mednarodni konzorcij novinarjev ICJ objavil pred tremi leti in je vključevalo okoli 100.000 poslovnih subjektov, leto kasneje je sledila še afera LUXleaks, ko smo uradno izvedeli, da Luksemburg ponuja veliko davčnih ugodnosti mednarodnim korporacijam. Glavni akter afere je bil nekdanji predsednik luksemburške vlade Jean-Claude Juncker, zdajšnji predsednik Evropske komisije.

Če sem bila ob prvem razkritju še velika optimistka, postajam iz leta v leto bolj realna, ker velikih zakonodajnih sprememb ni zaznati. Juncker je še vedno predsednik Evropske komisije, imena politikov, ki se redno zavezujejo k transparentnosti plačila davkov, pa se pojavljajo na teh seznamih.

Kaj smo zapisali v poročilo o davčnih oazah?

V Evropskem parlamentu smo pri pripravi poročila o davčnih oazah, davčnih goljufijah in utajah davkov vedno poudarjali, da je treba plačevati davke tam, kjer opravljaš svoj posel in kjer živiš. To velja predvsem za multinacionalke. Že leta 2013 smo zahtevali vzpostavitev javnega mednarodnega registra lastnikov (tudi off-shore) podjetij, ki bi omogočil transparentnost poslovanja. Naloga EU pa je poskrbeti za sankcije bankam in drugim poslovnim subjektom kot npr. odvetniškim firmam, zavarovalnicam, notarjem in drugim, ki pomagajo podjetjem ali posameznikom utajevati davke ali pa celo oprati denar v davčnih oazah.

Od mednarodnih institucij, kot je na primer Mednarodni denarni sklad (IMF), ki se ukvarjajo s pranjem denarja, smo zahtevali, da se utaja davkov označi kot kriminalno dejanje. Samodejna izmenjava informacij o davčnih poslih med državami in podjetji bi morala postati standardno pravilo. Veliko smo se ukvarjali z državami tretjega sveta, kjer se največ oaz nahaja saj je izmenjava podatkov skoraj neobstoječa. Z OECD in ZN je EU sooblikovala smernice davčnih standardov in začela podpisovati dvostranske sporazume, katerih cilj je povečati preglednost in standardizacijo dvostranskih sporazumov (TIAE). Prvi in verjetno  najpomembnejši korak, ki ga mora opraviti Evropska komisija, pa je (črni) seznam davčnih oaz. V zadnjih letih so sicer sestavili osnutek seznama nekooperativnih davčnih jurisdikcij in bo osnova za seznam, vendar bo do oblikovanja končnega seznama potrebnih še veliko kompromisov. Tovrstni OECDjev seznam je namreč že 20 let prazen, saj si države ne želijo diplomatskih zapletov.   

Razkritja pospešujejo napredek

Nedavno razkritje je pospešil realizacijo nekaj od teh predlogov. Pet držav (Panama, Bahrain, Libanon, Nauru in Vanuatu) se je zavezalo k avtomatični izmenjavi o računih nerezidentov z državami, od koder je lastnik. Sicer se bo to zgodilo z letom 2018, vendar se premika v pravo smer. Evropski parlament naj bi ustanovil posebno komisijo, ki bo raziskala podatke iz panamskih dokumentov. G20 je zahteval od OECD da pripravi nek osnutek črnega seznama davčnih oaz. Premika se tudi z Evropsko komisijo, ki želi vzpostaviti podoben seznam za članice EU. Na področju izmenjav podatkov glede plačila DDV je bilo narejenega največ. Premaknilo se bo tudi glede poročanja multinacionalk, saj je zakonodajni predlog pravkar v obravnavi med EU institucijami.

Ko potegnemo črto, izkupiček ni tako slab in spremembe se dogajajo veliko hitreje kot v zadnjem desetletju. Priznati pa so moramo, da ne poznamo takojšnjih učinkov ukrepov. O davčnih oazah namreč še vedno ne vemo veliko, lahko si samo predstavljamo, koliko denarja se tam skriva. Vsak, ki bo posegel s številkami bo špekuliral. Ni nelegalno poiskati davčno najbolj ugodno okolje, če je vse prijavljeno pri nacionalni davčni upravi, je pa vsaj nemoralno do tistih, ki svoje davke plačujejo.

V času vseh mogočih kriz, ki se kar vrstijo in ki pustošijo javne finance potrebujemo hitre ukrepe. Potrebujemo pogumne ljudi, kot so žvižgači, ki so pripravljeni obelodaniti takšne dokumente, potrebujemo pa tudi medije, da zgodbe obelodanijo. Zavedanje med ljudmi je dozorelo: davčne oaze za zasebne dobičke v korist javnega dobrega niso sprejemljive. Vsako razkritje pa pomeni, da se pritisk javnosti na odločevalce stopnjuje in je možnost za pozitivne spremembe v korist ljudi večja.

Mojca Kleva Kekuš
Predsednica društva Progresiva in pripravljalka Poročila EP o davčnih oazah v mandatu 2009-2014