Lista kandidatov in kandidatk SD za volitve v Evropski parlament ter Program SD in Manifest PES “Za novo Evropo”

škorpijon na vrtu v Brjah pri Komnu pri Klemečičevih, foto: IFP

Spoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije, cenjene Evropejke in Evropejci!

Konferenca stranke Socialnih demokratov je enotno podprla predlog kandidatne liste za letošnje evropske volitve z nosilcem liste, predsednikom SD dr. Igorjem Lukšičem, ki mu sledijo še zdajšnji evropski poslanki mag. Tanja Fajon in mag. Mojca Kleva Kekuš, redni profesor na FDV dr. Anton Bebler, podjetnica dr. Marinka Vovk, poslanca SD v Državnem zboru Republike Slovenije Matevž Frangež in dr. Ljubica Jelušič ter nekdanji minister za promet dr. Patrick Vlačič.

Slovenski Socialni demokrati smo trdno smo prepričani, da se mora Evropska unija spremeniti. Na volitvah v Evropski parlament, v nedeljo, 25. maja letos nam bo Vaš glas dal priložnost, da dosežemo EU, ki si jo zaslužite. Evropo, ki napreduje, Evropo, ki varuje, Evropo, ki uresničuje. Naša politična družina strank iz 28 držav se bo posvetila temu, da Vam bo priborila varno prihodnost. Desnica je ustvarila Evropo strahu in varčevalnih ukrepov. V zadnjih petih letih, ko je EU vodila konservativna večina, smo se borili za močno, socialno pravično in demokratično Evropo. Zdaj pa je čas, da začnemo voditi iz ospredja. Da bi nam to uspelo, potrebujemo Vašo podporo, Vašo pomoč, Vaš glas.

S svojim programom za naslednjih pet let Evropske unije bomo ponovno spodbudili ustvarjanje novih delovnih mest, produktivno gospodarstvo, smisel za skupnost in spoštovanje ljudi. Želimo, da kot državljani in volivci spet prevzamete odločilno vlogo, evropski mladini pa želimo povrniti upanje. 25. maja letos boste prvič imeli besedo pri tem, kdo bo v prihodnje vodil Evropo.

S svojim glasom boste odločili, kdo bo naslednji predsednik Evropske komisije. Naš skupni kandidat Stranke evropskih Socialistov & Demokratov (PES) za novega predsednika Evropske komisije je Martin Schulz, zdajšnji predsednik Evropskega parlamenta. Edino, kar lahko spremeni prevlado desnice v Evropski uniji, je glas za evropske socialiste, socialne demokrate, delavske stranke, demokrate in napredne stranke. Skupaj bomo spremenili Evropo.

Zahvaljujemo se za Vašo podporo in se obvezujemo, da se bomo v Vašem imenu neumorno trudili za Slovenijo v Evropi.

Socialni demokrati za novo Evropo.

Skupinska - lista kandidatov SD www

• • •

Življenjepisi kandidatov in kandidatk SD za volitve v Evropski parlament:

1. dr. Igor Lukšič (nosilec liste SD)

Rojen: 3.12.1961 v Novem mestu
Izobrazba: dr. političnih znanosti
Tuji jeziki: aktivno angleško, nemško, rusko, hrvaško in srbsko, pasivno italijansko
Poklic: redni profesor za področje politologije na Univerzi v Ljubljani
Funkcija: predsednik Socialnih demokratov

Poklicna pot

Po odliki na maturi sem na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo študiral politične vede in leta 1984 prejel zlato plaketo Univerze za dejavnost v študentski organizaciji, študijski uspeh in raziskovalno delo. Diplomiral sem leta 1986 in prejel Speransovo nagrado za diplomsko delo. Magistrsko delo sem obranil leta 1990, doktorsko tezo pa leta 1993. Za doktorat sem prejel nagrado FDV za najboljši doktorat. Od leta 1986 sem zaposlen na Fakulteti za družbene vede, od leta 2003 kot redni profesor. Bil sem predstojnik oddelka za politične vede (1997 – 1999), prodekan (1999 – 2001) in dekan Fakultete za družbene vede (2001 – 2003). Več kot 13 let sem bil glavni urednik revije za družboslovna vprašanja Teorija in praksa.

Politično in civilno-družbeno udejstvovanje

Od 3. razreda osnovne šole in vse do konca gimnazije v Novem mestu sem bil predsednik razreda, na fakulteti v Ljubljani sem bil sekretar študentske organizacije in zastopnik študentov v matični katedri, nato tudi sindikalni zaupnik ter član predsedstva Mestne mladine Ljubljana. Od ustanovitve Združene liste Socialnih demokratov (ZLSD), leta 1993, sem bil član predsedstva,  nato v letih 1997 – 2001 predsednik programskega sveta ZLSD. Na 5. kongresu leta 2005 sem bil izvoljen za podpredsednika stranke Socialnih demokratov. Na volitvah leta 2008 sem bil izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije ter takoj nato postal minister za šolstvo in šport v Vladi Republike Slovenije pod vodstvom premierja Boruta Pahorja, nato pa od junija 2011 do februarja 2012 še minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Na 8. kongresu SD leta 2012 v Kočevju sem bil izvoljen za predsednika stranke, ki je od marca leta 2013 tudi članica vladajoče koalicije. Poročen sem z dr. Marto Macedoni Lukšič in oče štirih otrok.

1 - Igor Lukšič SD www

»Kandidiram za novo Evropo, ki bo Sloveniji prinesla nova delovna mesta in gospodarski zagon.«

• • •

2. mag. Tanja Fajon

Rojena: 9.5.1971 v Ljubljani
Izobrazba: magistra znanosti iz mednarodne politike
Tuji jeziki: aktivno angleško, nemško, francosko, hrvaško
Poklic: poslanka v Evropskem parlamentu
Funkcije: podpredsednica Socialnih demokratov, vodja slovenske nacionalne delegacije S&D v EP, predsednica mreže PES za demokracijo in podpredsednica skupine EU4O v EP

Poklicna pot

Po študiju novinarstva na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo sem se zaposlila na Radiu Glas Ljubljana (1991 – 1995), vmes sem pisala tudi za dnevni čaospis Republika in leta 1995 prišla na RTV Slovenija, kjer sem ustvarjala dnevno-informativni program, v zunanje politični redakciji Radia Slovenija. Leta 2001 sem postala dopisnica za radio in televizijo v Bruslju, kjer sem pokrivala vstop Slovenije v Evropsko unijo in vse evropske politike nadaljnjih 8 let. Bila sem tudi občasna poročevalka za CNN (1995 – 2001).

Politično in civilno-družbeno udejstvovanje

V politiko sem aktivno vstopila leta 2009, ko sem bila na listi Socialnih demokratov izvoljena za evropsko poslanko. V Evropskem parlamentu dejavno sodelujem pri poročilih predvsem v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, v Odboru za zunanje zadeve in v posebnem Odboru za organiziran kriminal, korupcijo in pranje denarja (tu sem bila koordinatorica in govorka politične skupine S&D). Sem podpredsednica skupine za medije, ki se zavzema za svobodo medijev in medijski pluralizem. Veliko sem se posvečala tudi Delegaciji za odnose z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno Goro in Kosovom. V parlamentu se zavzemam za eno od temeljnih svoboščin in vrednot EU, osnovo evropskega povezovanja, ki je obenem orodje za konkurenčnejšo gospodarstvo – to je svoboda gibanja. Moj najodmevnejši dosežek je vizumska liberalizacija za države Zahodnega Balkana in Moldavije. Pri delu me vodijo vrednote spoštovanja človekovih pravic, pravičnost, solidarnost in strpnost. Ves čas svojega parlamentarnega mandata sem tudi strankarsko aktivna – sodelujem v različnih svetih in tako prispevam k programski usmeritvi stranke. Na 8. kongresu SD leta 2012 v Kočevju sem bila izvoljena za podpredsednico stranke.

2 - Tanja Fajon SD www

»Kandidiram za solidarno in socialno Evropo, ki bo na prvo mesto spet postavila človeka.«

• • •

3. mag. Mojca Kleva Kekuš

Rojena: 30.3.1976 v Kopru
Izobrazba: magistrica znanosti in univerzitetna diplomirana politologinja
Tuji jeziki: aktivno angleško, italijansko, špansko, pasivno hrvaško in francosko
Poklic: poslanka v Evropskem parlamentu
Funkcija: podpredsednica stranke Socialnih demokratov

Poklicna pot

Po študiju sem se kot prva Slovenka zaposlila v Evropskem parlamentu v Bruslju, kjer sem sledila vstopanju Estonije in Litve v EU. Po vrnitvi v Slovenijo leta 2004 sem se zaposlila v Državnem zboru Republike Slovenije in pokrivala področja evropskih zadev, človekovih pravic in šolstva. Med leti 2007 in 2009 sem aktivno sodelovala in tudi vodila mrežo nevladnih organizacij s področja človekovih pravic žensk – Ženski lobi Slovenije, ki s svojo evropsko mrežo predstavlja največjo nevladno organizacijo v Evropi za to področje. Pred nastopom mandata evropske poslanke sem bila predstavnica Državnega zbora RS pri Evropskem parlamentu.

Politično in civilno-družbeno udejstvovanje

Politično življenje me je začelo zanimati v času študija politologije, ko sem veliko pozornosti namenila državam v razvoju. V času tranzicije in demokratizacije velikega dela Evrope sem kot prostovoljka sodelovala pri več projektih povezovanja mladinskih organizacij tranzicijskih držav jugovzhodne Evrope in projektu za samopomoč ženskam v povojni BiH. V tistem obdobju sem se vključila v lokalno politično življenje in bila zatem kar 10 let občinska svetnica Mestne občine Koper. Na 9. maja 2011, ob dnevu Evrope, sem postala evropska poslanka, nato pa sem bila leta 2012 na 8. kongresu SD izvoljena tudi za podpredsednico stranke. Sem poročena in mamica male Ane.

3 - Mojca Kleva Kekuš SD www

»Kandidiram za socialno pravično Evropo, ki bo ljudem vrnila dostojanstvo, podjetnikom možnost novih naložb in razvoja, mladim pa upanje na boljšo prihodnost.«

• • •

4. dr. Anton Bebler

Rojen: 10.3.1937 v Moskvi, Ruska federacija
Izobrazba: dr. političnih znanosti
Tuji jeziki: aktivno angleško, francosko, rusko, nemško, hrvaško-srbsko
Poklic: redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani

Poklicna pot

Šolal sem se in izobraževal v šestih državah v petih jezikih (Slovenji, Srbiji, Ruski federaciji, ZDA, Franciji in Veliki Britaniji). Po diplomi sem delal v znanstveno-raziskovalnih inštitutih v Srbiji in ZDA. Doktoriral sem leta 1971 na Univerzi Pennsylvanije v ZDA. Leta 1972 sem se zaposlil na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer sem bil prvi predstojnik katedre za obramboslovje in prodekan za študijske zadeve ter od leta 1986 redni profesor. V letih 1992 – 1997 sem služboval kot prvi stalni predstavnik RS-veleposlanik pri Evropskem uradu OZN v Ženevi in pri večih mednarodnih organizacijah s sedežem v Švici, med temi pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in Mednarodni organizaciji za delo (ILO). Od leta 1997 sem ponovno zaposlen na Fakulteti za družbene vede (FDV) kot redni profesor za področja politologije, obramboslovja in evropskih študij. Več let predavam dva dodiplomska predmeta o Evropski uniji in sem o njej napisal učbenik. Od leta 2010 sem delno upokojen in na FDV poučujem s polovičnim delovnim časom. Sem avtor okrog 500 strokovnih in poljudnih družboslovnih besedil in večih knjig objavljenih v številnih jezikih. Kot predavatelj sem nastopal in raziskoval na večih tujih univerzah in sem član uredniških odborov dveh mednarodnih strokovnih časopisov. Od leta 2013 sem soustanovitelj in direktor neprofitnega Mednarodnega inštituta za družboslovne in energetske raziskave s sedežem v Ljubljani.

Politično in civilno-družbeno udejstvovanje

V letih 1962 – 1989 sem bil član ZKJ-ZKS in več desetletij član stanovskih organizacij politologov in sociologov in nekajkrat član vodilnih organov dveh mednarodnih strokovnih združenj (IPSA, ISA). Sem bil pobudnik in prvi predsednik Slovenskega sveta Evropskega gibanja (1991 – 1992), bil predsednik Slovenske izseljenske matice (1999 – 2001) in predsednik Slovenskega okteta (1997 – 2007). Od leta 1998 sem predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije, ki vzpodbuja sodelovanje naše države in civilne družbe z drugimi članicami Evropske unije in zvezi NATO. Med leti 1990 in 2002 nisem pripadal nobeni politični stranki, leta 2002 pa sem bil povabljen v stranko DeSUS in nastopil kot predsedniški kandidat na volitvah istega leta. Iz stranke DeSUS sem izstopil zaradi nestrinjanja s politiko vodstva in prestopil k Socialnim demokratom. Sem član ljubljanskega Društva upokojencev Trnovo in Komisije za mednarodno sodelovanje Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), član strokovne skupine za boj zoper diskriminacijo starejših pri mednarodni organizaciji Age Platform, član IO Društva Slovenija-Rusija, član Zveze borcev za vrednote NOB in Zveze slovenskih častnikov. Poročen sem z nekdanjo novinarko, stalno predstavnico-veleposlanico pri Svetu Evrope, večkratno poslanko Državnega zbora in sedanjo predsednico Sveta SD za notranje zadeve in pravosodje Darjo Lavtižar – Bebler, s katero imava dva sinova.

4 - Anton Bebler SD www

»Zavzemam se za bolj socialno Evropsko unijo, ki bo zagotavljala mirno in varno življenje starejših, upokojencev in invalidov. Zato tudi kandidiram na listi stranke, ki najbolj dosledno zagovarja socialno državo.«

• • •

5. dr. Marinka Vovk

Rojena: 2.5.1967 v Mariboru
Izobrazba: dr. bioloških znanosti, specialistka podjetništva
Tuji jeziki: aktivno angleško, hrvaško, pasivno nemško
Poklic: direktorica podjetja EKO-TCE d.o.o. in socialnega podjetja Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P.
Funkcija: sem članica stranke Socialnih demokratov in podpredsednica Okoljsko-podeželskega foruma SD

Poklicna pot

Dodiplomski študij kemije in biologije sem opravila v Mariboru na Pedagoški fakulteti kot prva diplomantka generacije z odlično oceno. 1992 sem se zaposlila na Srednja šola za gostinstvo in turizem v Radencih, nato v Osnovni šoli Ob Dravinji Slov. Konjice. Istočasno sem se vpisala na podiplomski študij na Biotehnično fakulteto v Ljubljani, smer biologija ter se zaposlila v podjetju EKO d.o.o. kot razvojnica. Magistrsko delo sem opravila leta 1998, doktorat s področja waste managementa pa leta 2001. Istega leta sem se vpisala še na specialistični študij podjetništva na Gea College v Ljubljani  ter leta 2003 kot prva v generaciji zaključila študij z diplomsko nalogo s temo Balance score card na področju odpadkov. Med tem sem leta 2000 prevzela vodenje podjetja Alpos ekološka peč. Leta 2008 sem ustanovila podjetje Tehnološki center za aplikativno ekologijo in prevzela njegovo vodenje, leto kasneje sem kot raziskovalka prevzela še vodenje raziskovalne skupine Preventiva. Kot vodja projektov in raziskav sem delno zaposlena tudi v drugih podjetjih. Sem inovatorka in imam več patentov, od najbolj vidnih je patent Mobilna aplikacija 3R kot najpodjetniška eko ideja leta 2013. Leta 2006 je zaživela inovacija »yellow bag« in leta 2009 pa »REUSE center«, ki je v evropskem merilu Slovenijo dvignil med uspešne in trajnostno usmerjene države z zaščiteno blagovno znamko Center ponovne uporabe v mednarodnem članstvu. Leta 2012 sem registrirala prvo socialno podjetje v Sloveniji, CPU d.o.o., SO.P.

Politično in civilno-družbeno udejstvovanje

V času osnovne in srednje šole sem bila aktivna v različnih krožkih na področju OZN. Leta 2002 sem ob ustanovitvi bila izvoljena za predsednico Stranke ekoloških gibanj Slovenije (SEG), ki sem jo vodila do leta 2012. Na 8. kongresu SD leta 2012 v Kočevju se je SEG z naprednim okoljskim programom združila s stranko SD. Sem podpredsednica Okoljsko-podeželskega foruma SD ter članica uredniških odborov. Leta 2011 sem bila nominirana za Slovenko leta, leta 2013 pa za Delovo osebnost leta. Sem poročena in mama dveh sinov.

5 - Marinka Vovk SD www

»Kandidiram, da ustvarimo socialno vključujočo Evropo s krožnim gospodarstvom in udejanimo inovativnost in ustvarjalnost družbe.«

• • •

6. Matevž Frangež

Rojen: 30.03.1978 v Mariboru
Izobrazba: gimnazijski maturant, absolvent prava
Tuji jeziki: aktivno angleško, srbsko, hrvaško, pasivno nemško
Poklic: poslanec SD v Državnem zboru Republike Slovenije
Funkcija: sem član stranke Socialnih demokratov

Poklicna pot

Akcija me je vedno privlačila. Da spremenimo stvari na bolje. V času gimnazije sem organiziral mariborske dijaške zabave in koncerte, v času študija vodil mariborsko študentsko organizacijo, vmes delal na lokalnem radiu in se navduševal nad oblikovanjem. Študiral sem pravo na mariborski pravni fakulteti, kjer imam opravljene vse izpite. Nekaj let sem se kot podjetnik preizkušal na področju oblikovanja, marketinga in poslovnega svetovanja.

Politično in civilno-družbeno udejstvovanje

Nekaj let sem bil aktiven v Mladem forumu SD, nato sem bil dva mandata mestni svetnik SD v Mestni občini Maribor. Dvakrat sem bil izvoljen za poslanca Socialnih demokratov v Državni zbor Republike Slovenije, kjer se ukvarjam predvsem z ekonomsko politiko in fiskalnimi zadevami. Med letoma 2012 – 2013 sem bil sem predsednik Mestne organizacije SD Maribor in leta 2013 kandidiral za župana na nadomestnih volitvah v Mariboru. Z ženo Marino imava triletnega sina, v času do evropskih volitev pa se veseliva rojstva njegove sestrice.

6 - Matevž Frangež SD www

»Evropa je bila navdih, da je Slovenija tako enotno stopila v samostojnost in na pot sprememb. Evropo moramo spremeniti, da spet postane obljuba boljše prihodnosti za vse njene ljudi. Zato kandidiram.«

• • •

7. dr. Ljubica Jelušič

Rojena: 16. 6. 1960 v Kopru
Izobrazba: dr. obramboslovja
Tuji jeziki: aktivno angleško, hrvaško in srbsko, pasivno nemško, francosko
Poklic: redna profesorica za področje obramboslovja in poslanka SD v Državnem zboru Republike Slovenije
Funkcija: sem članica stranke Socialnih demokratov

Poklicna pot

Po končani gimnaziji v Sežani sem na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN) študirala obramboslovje in mednarodne odnose ter diplomirala na obeh smereh leta 1985. Za diplomsko delo s področja neoboroženih oblik zoperstavljanja agresiji sem prejela raziskovalno nagrado Raziskovalne skupnosti Slovenije in se še istega leta zaposlila na Obramboslovnem raziskovalnem centru na Fakulteti za družbene vede (FDV) v okviru akcije Raziskovalne skupnosti Slovenije »2000 novih raziskovalcev«. Odslužila sem vojaški rok ter v strukturi Teritorialne obrambe napredovala do čina poročnice TO. Magistrirala sem leta 1988, nato pa na doktorskem študiju Fakultete za družbene vede v Ljubljani leta 1992 uspešno zaključila s statusom nove raziskovalke ter zagovarjala doktorsko disertacijo s področja legitimnosti vojaštva. Vzporedno z raziskovalnim delom sem bila kot asistentka vključena v pedagoško delo na Katedri za obramboslovje FDV in leta 1993 napredovala v naziv docentke za področje obramboslovja. V letih 1994 in 1995 sem bila na postdoktorskem usposabljanju s področja vojaške sociologije na Kraljevi vojaški akademiji v Bruslju. V letih 1995 – 1997 sem poleg pedagoškega in raziskovalnega dela na fakulteti opravljala tudi funkcijo prodekanje za raziskovalno dejavnost FDV. Več let sem bila predstojnica katedre za obramboslovje. Na pedagoškem področju sem napredovala najprej v naziv izredne profesorice, nato pa leta 2005 še v naziv redne profesorice za področje obramboslovja. Aktivno sem sodelovala v mednarodnih združenjih vojaških sociologov in politologov, tako v ERGOMAS (Evropska raziskovalna skupina o oboroženih silah in družbi) kot tudi v raziskovalnem komiteju 01 Oborožene sile in reševanje konfliktov pri Mednarodnem sociološkem združenj (ISA). Tri leta sem bila izvršna sekretarka RC 01 ISA. Kot strokovnjakinja za področje vojaške sociologije ter odnosov med oboroženimi silami in družbo sem bila leta 2003 povabljena v Mednarodni svetovalni odbor ženevskega centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF). V okviru raziskovalne skupnosti Evropske unije sem vodila eno od delovnih skupin v COST A10 projektu Obrambno prestrukturiranje in konverzija. V letih 2007 – 2008 sem bila članica Natovega družboslovnega raziskovalnega panela (Human and Societal Dynamics) v okviru programa Znanost za mir (NATO Science for Peace). Vodila sem več domačih aplikativnih projektov ter programsko skupino Obramboslovje.

Politično in civilno-družbeno udejstvovanje

Kot srednješolka sem aktivno delovala v okviru Zveze socialistične mladine Slovenije ter kot študentka FSPN en mandat vodila študentsko osnovno organizacijo ZSMS. Zastopala sem študente v fakultetnem svetu FSPN ter v kadrovski komisiji FSPN. Leta 2007 sem postala ministrica za obrambo t.i. vlade v senci stranke Socialnih demokratov, leta 2008 po državnozborskih volitvah pa ministrica za obrambo v vladi Boruta Pahorja v kvoti Socialnih demokratov, kjer sem delovala do februarja 2012. V stranko Socialnih demokratov sem vstopila 11. novembra 2011 ter decembra istega leta nastopila na volitvah v Državni zbor. Po tem, ko je Borut Pahor zmagal na predsedniških volitvah leta 2012, sem postala njegova nadomestna poslanka SD v Državnem zboru RS. Sem članica veteranskih in domoljubnih organizacij Zveze častnikov Slovenije, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze združenj borcev za vrednote NOB, Društva General Maister Ljubljana in Društva TIGR ter Društva 100 Frankolovskih žrtev. Kot otrok iz družine zavednih primorskih Slovencev sem ostala zvesta vrednotam antifašizma in antinacizma ter strpnosti do drugačnih, kar dokazujem v svojih nagovorih na spominskih slovesnostih širom Slovenije. Prizadevam si to dediščino predati tudi svoji hčeri.

7 - Ljubica Jelušič SD www

»Kandidiram za solidarno, socialno in varno Evropo.«

• • •

8. dr. Patrick Vlačič

Rojen: 22.2.1970 v Slovenj Gradcu
Izobrazba: uni. dipl. pravnik, doktor pravnih znanosti
Tuji jeziki: aktivno angleško, italijansko, hrvaško in srbsko, pasivno nemško
Poklic: višokošolski učitelj – docent
Funkcija: sem član stranke Socialnih demokratov

Poklicna pot

Diplomiral sem na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1995, magistriral na Pravni fakulteti v Splitu leta 2001 in doktoriral na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 2005. Od 1995 do 1997 sem delal na Višjem sodišču v Kopru kot pripravnik in  opravil pravosodni izpit. Leta 1997 sem se zaposlil na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za pomorstvo in promet, kjer sem bil od asistenta do docenta in nekaj časa tudi predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo. V vmesnem času sem bil direktor Aerodroma Portorož d.o.o. (2002 – 2004). Danes sem zaposlen na Univerzi v Ljubljani, predavam na Fakulteti za pomorstvo in promet in Fakulteti za strojništvo.

Politično in civilno-družbeno udejstvovanje

V stranko SD (takratno Združeno listo Socialnih demokratov) sem vstopil leta 1995. V letih 1998, 2002 in 2006 sem bil izvoljen v občinski svet Občine Piran. V obdobju od 2005 do 2008 sem bil član predsedstva Socialnih demokratov. Leta 2008 sem bil izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije in istega leta postal minister za promet v Vladi Republike Slovenije pod vodstvom predsednika vlade Boruta Pahorja. Funkcijo ministra sem opravljal do februarja 2012. Na 7. kongresu Socialnih demokratov leta 2009 sem bil izvoljen za podpredsednika stranke, funkcijo pa sem opravljal do 8. kongresa SD leta 2012.

8 - Patrick Vlačič SD www

»Kandidiram ker menim, da je Evropska unija lahko boljša, kot je danes.«

• • •

Program Socialnih demokratov “Za novo Evropo”:

Program SD "Za novo Evropo"

• • •

Manifest Stranke evropskih Socialistov & Demokratov (PES):

Manifest PES za Evropske volitve 2014

• • •

Letošnji svetovni dan Zemlje v luči zelenih mest

Narava - SLO 3

Minister za kmetijstvo in okolje ter podpredsednik SD, mag. Dejan Židan, ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje izpostavlja, da je pri naporih za zeleno prihodnost pomembno vsako ravnanje posameznika. »Vsak dan posebej odločamo o transportu, ki ga izberemo. O hrani, ki je iz bližine ali pa tudi ne. O vrsti in trošenju energije, ki jo uporabljamo.« 



Tudi podnebne spremembe lahko dandanes razumemo kot razvojni izziv in ne več zgolj kot okoljski problem. Prehod na nizkoogljično družbo lahko ob pravilni izvedbi prinese nov zagon gospodarstva in nova delovna mesta. S podnebnimi spremembami so neločljivo povezane vode, ki predstavljajo nenadomestljiv naravni vir in življenjski prostor. Z vodo je zato treba ravnati skrbno, celovito in trajnostno, da jo ohranjamo v ustrezni količini in kakovosti. 



Ker torej poznamo največje povzročitelje toplogrednih plinov, se lahko proti njim tudi intenzivno bojujemo. Posameznik lahko namreč sam najučinkoviteje odloči, ali bo z izboljšanimi načrti graditve zgradb drastično zmanjševal toplogredne izpuste. V prometu lahko za zmanjšanje izpustov in smoga povečamo trajnostno mobilnost – javni prevoz, koristimo peš cone in po mestih kot prevozno sredstvo uporabimo kolesa. Nadzorujemo lahko porabo vode in premišljeno ravnamo z odpadki. 



Izkoristimo torej znanje in vedenje, ki ga imamo, da bomo ohranili zdrav in lep planet za prihodnje generacije.

Potrjena kandidatna lista Socialnih demokratov za volitve v Evropski parlament

Kandidati SD za volitve EP2014

Predsedstvo stranke Socialnih demokratov je enotno podprlo predlog kandidatne liste za evropske volitve z nosilcem predsednikom SD dr. Igorjem Lukšičem. O kandidatni listi so nato odločali še članice in člani Konference SD, ki so z 78 glasovi za in dvema proti podprli kandidatno listo stranke za evropske volitve. Kandidati so na predstavitvi poudarili, da potrebujemo novo in boljšo Evropo, ki bo omogočala tudi hitrejši razvoj Slovenije. Kot je po glasovanju povedal nosilec liste in predsednik SD dr. Igor Lukšič, so evropske volitve za Socialne demokrate zelo pomembne, saj so vsake volitve meritev moči stranke in tudi njenega predsednika. Zanj so prve od kar vodi stranko, zato gre nanje, kot pravi, “z dvignjeno zastavo” in pogumno.

Če je predsednik na volitvah neuspešen, mora sprejeti posledice, je dr. Lukšič dejal v izjavi novinarjem po seji predsedstva stranke. Na vprašanje, kaj bo na volitvah neuspeh za SD, pa je odgovoril, da bo o tem presojala stranka. “Mi gremo na polno. Uspeh bi bil, da stranko strnemo in dosežemo optimalen rezultat in jo pripravimo morda celo na prevzem oblasti na državnozborskih volitvah,” je dodal. Po Lukšičevih besedah so na kandidatni listi zbrani ljudje “za novo Evropo, ki bo imela posluh za mlade, ki bo delala za delovna mesta in ne le za finančne mogotce”. Na vprašanje, ali “beži v Evropo” ali bo stranko popeljal tudi na državnozborske volitve, pa je odgovoril, da se kot predsednik stranke ne izogiba nobenih volitev.

Predsedniku SD dr. Igorju Lukšiču na listi sledi sedanja evropska poslanka in podpredsednica SD mag. Tanja Fajon, ki je dejala, da je edini pravi odgovor na volitvah odgovor za boljšo Evropo. Kot je dodala, gredo v stranki naprej “z najbolj naprednim programom, ki bo človeka spet postavil v ospredje”.
Na tretjem mestu je prav tako aktualna evropska poslanka in podpredsednica SD mag. Mojca Kleva Kekuš, ki pa je izpostavila, da ima v Evropskem parlamentu še nekaj nedokončanih projektov, ki jih namerava dokončati v naslednjem mandatu in ji lahko prinesejo “ne le enega, ampak še nekaj mandatov”. Omenila je boj proti davčnim oazam.

Profesor dr. Anton Bebler je četrti na listi in se, kot pravi, zavzema za bolj humano, varno, socialno in boljšo Evropo. Po njegovem mnenju je SD stranka, ki najbolj dosledno zagovarja vrednote socialne države. Podjetnica in okoljevarstvenica dr. Marinka Vovk SD zastopa kot peta na listi, izpostavila pa je zlasti zelena delovna mesta, ki po njeni oceni predstavljajo ključen trenutek, pri katerem ne smemo zamuditi priložnosti.

Na šestem mestu kandidira poslanec SD Matevž Frangež, ki si želi, da Evropa znova postane “obljuba najboljše prihodnosti”. Sledi mu prav tako poslanka SD in nekdanja obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič, ki se je med drugim zoperstavila dvojnim kriterijem v EU oziroma pričakovanjem, da nove članice EU izpolnjujejo bistveno težje pogoje, kot veljajo za starejše države članice.

Kot zadnji na listi SD zastopa nekdanji minister za promet dr. Patrick Vlačič, ki je spomnil na “evforijo ob vstopu v EU”, ko so ljudje imeli upanje. Današnja kritičnost do EU po njegovem mnenju kaže, da EU taka, kot je danes, ni dobra. Zato meni, da gre z zmago socialnih demokratov lahko EU po boljši poti.

Socialni demokrati ob današnjem svetovnem dnevu zdravja

Andreja Črnak Meglič SD

Zdravje je vrednota. Zdravje pa je tudi je temelj, na katerem se lahko gradi kvalitetno življenje ljudi, hkrati pa tudi družbe. Slednja nosita odgovornost, da zdravje ostane med prioritetami, pri kateri se moramo izogniti komercializaciji in profitni logiki v razmerju do katere imajo privilegije samo izbrani, premožni.

Socialni demokrati zagovarjamo javno zdravje in univerzalnost zdravstvenih pravic, dostopnih slehernemu posamezniku naše družbe. Zato še posebna pohvala varuhom našega zdravstvenega sistema – vsem zdravstvenim delavcem, ki kljub vse bolj zaostrenim razmeram vztrajajo pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe naših državljank in državljanov.  Ne pristajamo na tezo, da mora tudi zdravje podleči »gnilim kompromisom«, ki jih narekuje vse bolj s korupcijo, klientelizmom in drugimi anomalijami obremenjeno zdravstvo v Sloveniji.
 
V duhu gesla letošnjega Svetovnega dneva zdravja »Vlagajmo v zdravje, gradimo varnejšo prihodnost« ki je posvečeno mednarodni zdravstveni varnosti, premislimo, vsak pri sebi in kot družba, ali bomo zdravje postavili na mesto nedotakljive vrednote ali pa bomo  še naprej dopuščali, da ostaja talec dnevne politike, ki si je zdravje ugrabila za orodje političnega obračunavanja.

dr. Andreja Črnak Meglič
poslanka SD

Stališče poslanske skupine SD do razpisa referenduma o arhivih

PS SD logo 1.jpg

Ko smo pred slabim letom dni sprejemali spremembe 90., 97. in 99. člena Ustave Republike Slovenije, je bilo temeljno sporočilo razprav samoomejitev politike. V enem izmed redkih poenotenj, ki smo jih v tem mandatu uspeli doseči, je bila namreč tudi odločitev, da referendum vzamemo iz rok politike in ga opredelimo kot izključno pravico volivk in volivcev. Skozi referendumsko zgodovino se je namreč pokazalo, da je referendum najhujša in najdražja postopkovna zloraba, ki jo je Ustava omogočala politiki. Žal se je po zaslugi politične preračunljivosti možnost izrodila na način, kot si ga pisci prve slovenske ustave zagotovo niso predstavljali.

Dogovor o ustavnih spremembah naj bi torej predlagateljstvo referenduma postavil kot ekskluzivno pravico civilne iniciative. A že v prvem primeru referendumske pobude po novi ureditvi se je pokazalo, da le-ta ni imuna na politično uporabo. Pomemben del politične javnosti se je namreč prelevil v nosilca civilnodružbene pobude in z manipulacijo prisvojil zahtevano število overjenih podpisov. Gonilna sila referendumske pobude, Slovenska demokratska stranka, je podpise zbirala na stojnicah, ki so jasno nakazovale, da gre za izrazito strankarski projekt. Za domnevno civilnodružbeno pobudo je nenavadno tudi to, da so se podpisi zbirali kar na naslovu glavnega štaba stranke.

Vsaj nehigienično je tudi, da so pobudniki in organizatorji zbiranja podpisov le-te zbirali z manipulacijo. Parola Proti zapiranju arhivov UDBE, ki z vsebino Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih nima ničesar skupnega, je bila močno motivacijsko sredstvo, s katerimi so ekipe pobudnice na terenu nagovarjale somišljenike. Podobno je bilo tudi anketno vprašanje »strankarskega glasila«, ki je manipulativno spraševalo »Ali podpirate referendum proti zapiranju arhiva zločinske UDBE«.

Referendum je nepotreben in nesmiseln, a bo, ker mora biti. Ne le zaradi ustavnih določb, ki jih Socialni demokrati spoštujemo in bomo zato glasovali za Odlok. Spoštujemo tudi željo vseh, ki so prispevali podpis za referendum in želijo odločanje čim prej, brez zavlačevanja, in z našim glasovanjem bomo to tudi omogočili. Toda treba je poudariti, da referendum bo zlasti zaradi tega, ker so politični strategi opravili politični izračun. In seštevek je očitno nakazal pozitiven učinek strankarske mobilizacije na rezultat evropskih volitev. Pobudnica referenduma je zgledno izpeljala svoj »team building«, a z manjšo lepotno napako: prvovrstna ideološka manifestacija ne bo izvedena skupaj z evropskimi volitvami. In to ne zlasti zaradi tega, ker z evropsko idejo, še manj pa evropskim ideali, nima prav nič skupnega. Ne nazadnje, burni odzivi evropskega poslanca iz vrst pobudnice s pozivi za skupno izvedbo referenduma z evropskimi volitvami kažejo, da je Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih zgolj talec strankarske volilne kampanje.

Socialni demokrati se strinjamo s predlogom, da se referendum izvede 4. maja 2014. Odgovornost za stroške pa si naj pripiše SDS, ki referendum izkorišča za svoje ideološko zborovanje. Glede na to, da smo v preteklih dneh iz njenih vrst večkrat slišali ocene, da je 1,3 milijone evrov skorajda nič oz. praktično nič denarja, zanje to ne bi smelo predstavljati večjega problema.

Zaključujem z mislijo, da smo včeraj pretežni del dneva razpravljali o interpelaciji o delu in odgovornosti ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala. Razpravljali smo o aktu, ki ni trpel le za pomanjkanjem vsebine, ampak je bil tudi za časom in prostorom, v katerem živimo. Žal, a upajoč, da ne usodno za prihodnost državljank in državljanov te države, je za časom in prostorom ostal tudi predlagatelj tiste interpelacije. To več kot očitno izhaja tudi iz točke, ki je na dnevnem redu danes.

Poslanska skupina SD bo podprla odlok o razpisu referenduma. Bi pa rad izpostavil, da je PS SDS dvakrat vlagala amandmaje na predlog odloka Odbora Državnega zbora za kulturo. Prvič na seji matičnega odbora in drugič za potrebe glasovanja na plenarnem zasedanju. Tako je PS SDS samemu postopku in odloku odbora dala legitimnost.

Jasno pa se je do te zadeve opredelila tudi zakonodajno- pravna služba na seji kolegija 28.3.2014, kjer si lahko preberete sam magnetogram.

Po domače povedano je v tem primeru žal šlo za šlamparijo največje opozicijske poslanske skupine. In naj ponovim za stroške referenduma je odgovorna dotična stranka, ki je glavna pobudnica zbiranja podpisov za izvedbo referenduma.