SD na obisku v Mariboru

Socialni demokrati na delovnem obisku v Mariboru o razvojnih priložnostih mesta in regije

V ponedeljek, 29. junija 2015, je v Mariboru in okolici potekal celodnevni delovni obisk Socialnih demokratov, ki je bil letos že tretji tovrstni terenski obisk vodstva in poslanske skupine SD ter ministrske ekipe iz vrst SD po Sloveniji. Po besedah vodje strankine poslanske skupine Matjaža Hana je namen takšnih obiskov seznanitev z razmerami na terenu. “Politika se sicer sprejema v Ljubljani, a ideje za razvoj regij dobivamo na terenu, kjer tudi slišimo za probleme ljudi,” je dejal Han.

FullSizeRender-3

FullSizeRender-8

Socialni demokrati smo v Mariboru najprej obiskali Dom Danice Vogrinec, kjer smo se srečali z vodstvom ter stanovalci doma. Nato smo si ogledali Cono Tezno, kjer trenutno deluje 212 poslovnih subjektov, ter se pogovarjali s predstavniki Štajerske Gospodarske zbornice, Obrtne zbornice Maribor in izpostave Zavoda za zaposlovanje o poslovnih priložnostih mesta Maribor in okolice. Sledil je obisk na Zavodu za zaposlovanje, kjer je potekal pogovor o novih zaposlitvenih priložnostih in zmanjševanju brezposelnosti. Razmere na mariborskem trgu dela se v zadnjem času izboljšujejo, o čemer smo se predstavniki SD prepričali tudi med obiskom na tamkajšnjem Zavodu za zaposlovanje.

FullSizeRender

FullSizeRender-7

FullSizeRender-11

“Z Mariborom imamo načrte predvsem, kar se tiče socialne aktivacije. To je velik projekt, ki ga pripravljamo in ga bomo financirali z evropskimi sredstvi. V Mariboru nameravamo izvesti pilotni projekt, ker je tu situacija, kar zadeva revščino, brezposelnost in optimizem za naprej, najslabša,” je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk. V nadaljevanju si je del ekipe SD ogledal posestvo Meranovo nad Limbušem, ki ga upravlja mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, drugi del ekipe SD pa je obiskal VDC Polž, kjer delujejo ljudje z motnjami v duševnem razvoju.

FullSizeRender-10

FullSizeRender-32

Predsednik SD in minister Dejan Židan, vodja poslancev Matjaž Han, glavni tajnik Dejan Levanič so skupaj s poslanci in državno sekretarko z ministrstva za kmetijstvo Tanjo Strniša obiskali podjetje Dravske elektrarne Maribor, kjer jim je vodstvo predstavilo projekte in izzive za prihodnost na področju hidroelektrarn na Dravi in Muri. “Zavedamo se, da je Maribor z okolico pomemben gospodarski center v Sloveniji. Marsikatera možnost mu je bila v preteklih letih odvzeta,” je med delovnim obiskom v izjavi medijem povedal predsednik SD Dejan Židan.

photo-4

FullSizeRender-17

Zato smo Socialni demokrati med drugim obiskali Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so v lasti Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). “Verjamemo, da bi sedež holdinga kakor nekoč moral ponovno biti v Mariboru. Torej je treba tudi na Maribor gledati kot na jedro, ki ima intelektualno, tudi uradniškega dela sposobno delovno silo, ne pa le izvajalsko,” je povedal Židan. “Tekom obiska spoznavamo kakšne so težave, ki jih štajerska prestolnica ima, tudi zato, da bomo lahko nato Mariboru v Ljubljani lažje pomagali,” je dejal predsednik SD.

FullSizeRender-44

FullSizeRender-20

FullSizeRender-24

V popoldanskem delu obiska je v Domu obrambne vzgoje v Pekrah potekala tematska konferenca z gosti o novih razvojnih priložnostih za Maribor in regijo, ki so se jo udeležili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ministrica za obrambo Andreja Katič, državna sekretarka Tanja Strniša, državna sekretarka Martina Vuk, poslanci SD ter glavni tajnik stranke Dejan Levanič. Sogovorniki so vodstvu SD predstavili stanje v Mariboru na vseh področjih, od gospodarstva, podjetništva in turizma, pa vse do sociale, izobraževanja in kulture, ter predstavili nekatere ideje in rešitve za štajersko prestolnico.

IMG_6086

FullSizeRender-51

V nadaljevanju obiska si je minister Dejan Židan z ekipo SD ogledal vinograde, ki jih upravlja Zadruga vino Piramida Maribor, obrambna ministrica Andreja Katič pa je z ekipo poslancev SD obiskala gasilce PGD Studenec, nato pa skupaj z državno sekretarko Martino Vuk še enoto Rdečega križa v Mariboru. Delovni obisk Socialnih demokratov v Mariboru se je sklenil z obiskom KUD-a Angel Besednjak in ogledom mariborske Železničarske kolonije ter nato z druženjem v Romski gostilni Kafenava.

Fotogalerija delovnega obiska SD v Mariboru

France Križanič in Dejan Židan

Židan od EU pričakuje ukrepe za pomoč Grčiji pri gospodarskem zagonu, po mnenju Križaniča slovensko posojilo Grkom ni izgubljeno

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan ocenjuje, da pri vprašanju Grčije ne gre več le za finančno krizo, ampak ekonomsko, varnostno in politično krizo. “Grčija je občutljiva mejna država, izpostavljena vojni v Siriji in Iraku ter begunski krizi,” je izpostavil Židan v izjavi za medije med obiskom vodstva Socialnih demokratov v Mariboru in dodal, da v petih mesecih pogajanj voditelji EU in grške vlade niso zmogli poiskati rešitve, ki bi bila verodostojna in socialno vzdržna.

“Krivde ni mogoče iskati samo na strani predvolilnih obljub grške vlade, ki jih je v praksi nemogoče realizirati, temveč tudi na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU,” je poudaril predsednik SD Židan in dodal, “da je referendumsko odločanje v Grčiji njihova legitimna pravica, naloga Evropske komisije in voditeljev pa je iskanje kompromisa, ki ne bo dodatno kaznovanje grških ljudi za napačne odločitve njihovih oblasti”.

“V vsakem primeru upam, da se bodo pogajanja nadaljevala. Ne smemo opazovati le vlade v Grčiji ali EU, ampak moramo opazovati predvsem ljudi in se zavedati, da je EU, s tem ko je pritisnila Grke v prehudo varčevanje brez tega, da bi jim omogočila gospodarski zagon, naredila marsikatero napako,” je še dejal predsednik SD ob robu obiska v Mariboru.

Nekdanji minister za finance dr. France Križanič meni, da denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen. “To so krediti, ki se jih po mednarodnih pravilih ne odpisuje. Se pa ročnost prilagodi sposobnosti dolžnika, da vrne. Ta morebitni bankrot pomeni, da Grčija v nekem trenutku ne more izplačati nekega obroka, vendar se potem reorganizirajo krediti,” je povedal Križanič. Sam je bil minister, ko je Slovenija Grčiji posodila denar.

“Takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko še posodil. Takrat bi Grki lahko razglasili bankrot in potem bi sledil verižni bankrot vseh ostalih držav. Mi bi bili približno na 15. mestu, ker smo močen izvoznik, a bi tudi mi prišli na vrsto,” je pojasnil v izjavi med obiskom SD v Mariboru. “Grčija je takrat potrebovala pomoč. Mi smo jo zagotovili na edini možni način, da smo ji jo države članice evro skupine dale. Dale smo ji jo vse, razen tiste, ki so bile že takrat v zelo slabem položaju. Kasneje smo vzpostavili mehanizme, da lahko velike banke in države dobijo kredit v vsakem primeru. Vendar se to ne sme vezati na neke pogoje. Pogoje mora izpeljati Evropska komisija ločeno od tega,” je dodal Križanič.

Po ocenah Križaniča je v trenutnih razmerah treba najti kompromis. “Pričakujem, da bo Grčija sprejela določene obveznosti, da izravna svoj javnofinančni primanjkljaj. Po drugi strani pa da bo dobila od EU impulz tudi za gospodarsko rast. To, kar je umanjkalo,” je dejal nekdanji finančni minister. V Sloveniji se bo najnovejše dogajanje okoli Grčije po ocenah Križaniča najprej poznalo po višjih obrestnih merah za obveznice, nato na težjem dostopu do kreditov na finančnem trgu ter padanju naročil.

“Potem pa se zna odviti verižni bankrot prek držav, ki so povezane z Grčijo. To so Bolgarija, Srbija, Romunija in prek tega na trgu zopet k nam. Torej neki mini Lehman Brothers se zna začeti odvijati tudi tu. EU torej mora najti rešitve, prvič, da Grki prepoznajo, da morajo varčevati, in drugič, da morajo dobiti nek impulz za gospodarsko rast,” je dejal Križanič. Izstop Grčije iz območja evra po njegovih ocenah ni najbolj verjeten. “Ves čas bodo imeli probleme, kako vrednotiti kredite, tudi notranje. To jim bo povzročalo stalno krizo, zato si po mojem ne upajo izstopiti iz evra,” je ocenil Križanič.

Minister Židan o zakonu o prepovedi GSO

Minister Židan: “Vlada sprejela predlog zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO v Sloveniji.”

Vlada je sprejela in v parlamentarni postopek poslala predlog Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov (GSO). Predlog zakona omogoča dve vrsti zaščite pred GSO – izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali prepoved pridelave GSO, njun učinek pa je enak, je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil, da je skupaj 11 članic EU, tudi Slovenija, leta 2009 od Evropske komisije zahtevalo, naj pripravi pravne podlage, ki bi državam omogočile, da svoje naravno okolje lažje zaščitijo pred (GSO), ne le zaradi varnosti ljudi in okolja, ampak tudi zaradi socio-ekonomskih razlogov. Mednje denimo sodi tudi javno mnenje. Takrat se je po ministrovih besedah začel proces usklajevanja, ki so ga s sprejemom direktive uspešno zaključili marca, aprila pa je direktiva stopila v veljavo. Marsikatere države, tudi Slovenija, so k implementaciji te uredbe pristopile z zakonom. Ker direktiva nalaga šestmesečno prehodno obdobje, je zakon nastal relativno hitro, je pojasnil Židan.

“Novi zakon prinaša možnost državam članicam, da omejijo ali prepovedo gojenje GSO,” je povedal Židan. Predlog zakona omogoča dve vrsti zaščite pred GSO – izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali prepoved pridelave GSO. Izključitev je poseben postopek v fazi, ko na Evropski agenciji za varnost hrane poteka postopek odobritve GSO, posamezne države pa lahko takrat zahtevajo izključitev. Če je kakšen GSO na ravni EU že sprejet, pa gre lahko država v postopek prepovedi. Njun učinek je sicer enak, je pojasnil minister iz vrst SD. Možnosti prepovedi gojenja GSO v Sloveniji doslej ni bilo. Naša država ima sicer zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki je zelo konservativen in zaradi majhnosti Slovenije državo že zdaj ščiti pred tovrstno pridelavo, je pojasnil minister Židan.

V EU je trenutno dovoljena pridelava treh gensko spremenjenih rastlin, v praksi pa se uporablja le koruza družbe Monsanto. “Velika večina evropskih države se tovrstne tehnologije ne poslužuje,” je pojasnil Židan. Ob tem je opozoril, da sam zakon potrošnika ne varuje pred gensko spremenjenimi surovinami v prehranskih produktih. “Potrošnik mora pogledati, ali je v prehranskem produktu gensko spremenjena surovina,” je povedal Židan. Ker se potrošniki večinoma ne želijo prehranjevati s hrano, ki vsebuje GSO, v praksi takšne hrane na našem trgu ni. Edina izjema je po ministrovih pojasnilih ena oblika čokolade, pri kateri pa je jasno navedeno, da vsebuje GSO.

Na ravni EU trenutno poteka tudi veliko razprav, kaj narediti s posredno uporabo GSO. Če neki GSO, za katerega je v Evropi dovoljena uporaba, ne pa tudi pridelava, npr. soja, uporabljajo v hrani za živali, potrošnik prek deklaracije ni obveščen, da so žival, npr. kravo, morda krmili z GSO.Slovenija je med državami, ki zahtevajo, da mora evropski pravni red omogočiti takšno obliko deklaracije, ki bo zahtevala tudi označbo posredne uporabe. Približno polovica držav se s tem strinja, polovica pa ne, zato bo ta proces po ministrovem mnenju še tekel nekaj časa. “Če želi biti potrošnik zavarovan, da ne uporablja GSO tudi na posreden način, ima dve možnosti – da posega po ekoloških živilih ali po živilih, na katerih je označeno, da so brez GSO. To velja tako za pridelavo kot predelavo,” je sklenil minister Dejan Židan.

Več o predlogu Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin na povezavi: http://skrci.me/JsdEz

Matjaž Han o priznanju države Palestine

Han: Socialni demokrati odločno za priznanje neodvisne in samostojne države Palestine

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je na skupni novinarski konferenci strank SD, ZL in ZaAB napovedal podporo Socialnih demokratov aktu, s katerim bi Slovenija priznala samostojno in neodvisno državo Palestino. Ob tem je izpostavil, da ne gre za dejanje politične ekskluzivnosti ali naj to stori Vlada, ki je že pred meseci napovedala ukrepanje glede tega vprašanja, ali Državni zbor, opozicija. Po besedah Hana gre za človeško dejanje, dejanje dostojanstva.

Spomnil je, da so se že ob pričetku širše razprave o priznanju Palestine najvišji organi Socialnih demokratov ter poslanka Evropskega parlamenta Tanja Fajon odločno zavzeli za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države, kot pomemben korak za sožitje vseh narodov na Bližnjem vzhodu.

Ob predstavitvi pobude je bil prisoten tudi palestinski veleposlanik Salah Abdelšafi, ki se je zahvalil poslancem, da so se odločili vložiti akt o priznanju Palestine v zakonodajni postopek. “Ne gre le za simbolično dejanje, gre za dejanje, ki bo mirovni proces potisnil naprej,” je dejal.

Abdelšafi, ki Slovenijo diplomatsko pokriva iz Dunaja, je še dodal, da je nedavno kot prvi nerezidenčni veleposlanik Palestine predal predsedniku Borutu Pahorju poverilna pisma. Kot je dodal, je to dejanje, ki ga opravijo predstavniki suverenih držav, zato meni, da je logično, da Slovenija samostojno prizna Palestino. Obenem je napovedal, da bo Palestina takrat, ko jo bo Slovenija priznala, odprla svoje veleposlaništvo v Ljubljani.

Migranti na morju

Tanja Fajon ob svetovnem dnevu beguncev za Fokuspokus.si: “Kdo verjame, da so ljudje v čolnih v Sredozemlju teroristi?”

Begunska kriza afriških “ljudi v čolnih” v Sredozemlju nam ob mednarodnem dnevu beguncev nastavlja moralno ogledalo. Če odštejemo človekoljubne organizacije in posameznike, ki se še trudimo, da bi bil naš glas slišan in uslišan, je podoba sodobne Evrope v njem porazna. Nazadnjaška. Kaže podobo voditeljev — tudi slovenskih. Ti se za kratkotrajno všečnost trudijo ugoditi državljanom, ki jih v razpravi o beguncih ženeta čredni nagon in mržnja do vsega, kar je drugačno in tuje, spodbujena s pritlehnimi manipulacijskimi populizmi. /…/

Sram me je te evropske brezbrižnosti. Sram me je razprave med evropskimi vladami. Sram me je, da je med nami toliko ljudi, ki ne zmorejo razpravljati o problemu beguncev mirno in z realnimi argumenti, brez nestrpnih, ksenofobnih in drugih skrajnih stališč. Sram me je, da eden drugega zavajajo z izgubo delovnih mest na račun teh groznih prišlekov, in da nas strašijo s terorizmom. Sram me je take družbe. Sram me je hinavščine in laži, zapisanih v resolucijah, sporazumih, konvencijah. Sram me je besed, ki ob zlaganih nasmehih, prizanesljivem trepljanju po ramenih in protokolarnih stiskih rok prihajajo iz ust voditeljev: da bomo pomagali, ker smo napredni in živimo skladno s temi in temi vrednotami. Seveda samo do takrat, ko je treba obljube uresničiti. /…/

Evropska unija potrebuje celovit pristop. Potrebuje več pravnih in varnih poti za zakonito priseljevanje. Potrebuje konkretne srednjeročne in dolgoročne ukrepe, ki bodo ljudem pomagali, da bodo lahko dostojno živeli doma. Toda begunci, ki so že na kopnem, so tukaj — in to zdaj. Zato ob svetovnem dnevu beguncev pozivam vse razumne ljudi v Sloveniji, naj se zavzamejo za pomoč ljudem v stiski in naj ravnajo solidarno in odgovorno. Slovensko vlado pa pozivam, naj se ne ozira na mnenja drugih voditeljev in naj naredi to, kar je prav: pokaže človeški obraz Slovenije in dokaže, da smo boljši od Orbána in da nočemo pomagati pri gradnji novih zidov. /…/

Celotno besedilo Tanje Fajon za spletno revijo Fokuspokus.si v rubriki ‘Gostujoči Pero’ si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/CK2mf

Obrambna ministrica na obisku pri SLO vojakih v BiH

Obrambna ministrica Katič obiskala pripadnike Slovenske vojske v BiH

Ministrica za obrambo Andreja Katič je skupaj z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske generalmajorjem dr. Andrejem Ostermanom in člani delegacije obiskala pripadnike Slovenske vojske, ki opravljajo naloge v operaciji Eufor Althea in Natovem poveljstvu v Sarajevu, ter se srečala z ministrico za obrambo BiH Marino Pendeš. Gre za prvi obisk ministrice Andreje Katič v tujini in pri pripadnikih slovenskega kontingenta v mednarodni operaciji in misiji. Ministrsko srečanje je bilo osredotočeno na pogovore o dvostranskem obrambnem in vojaškem sodelovanju med državama, ki se krepi vse od podpisa krovnega sporazuma o sodelovanju leta 2006. Ministrici sta posebej izpostavili sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja ter v okviru vojaških vaj.

Pripadniki oboroženih sil BiH bodo sodelovali na vaji Takojšen odgovor, ki bo septembra v Sloveniji, prav tako že potekajo pogovori o možnosti šolanja pilotov oboroženih sil BiH v Slovenski vojski, ki ima dolgoletne izkušnje na tem področju. Državi dobro sodelujeta tudi na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kar se je pokazalo tudi ob lanskoletnih katastrofalnih poplavah v BiH, ko je poleg civilne zaščite priskočila na pomoč tudi enota Slovenske vojske s helikopterjem. Pogovori so potekali tudi o aktualnih razmerah ter o evroatlantski integracijski dinamiki in zavezanosti reformnim procesom, predvsem na obrambnem področju. Ministrica Pendeš se je zahvalila Sloveniji za vso podporo na poti v evroatlanstke integracije ter za dobro sodelovanje tudi na drugih področjih.

Ministrici SLO in BiH v Sarajevu
 
Obrambna ministrica Andreja Katič je posebej izpostavila proaktivno vlogo BiH v regionalnih varnostnih in obrambnih pobudah, projektih in drugih aktivnostih, ki predstavljajo pomemben prispevek h krepitvi vsestranskega sodelovanja, stabilnosti in zaupanja v regiji. Pogovori so potekali tudi o organizaciji Celostnega regionalnega srečanja ministrov, ki ga je pred dvema letoma prvič gostila Slovenija, letošnjo organizacijo pa je kot tretja država v regiji prevzela Hrvaška. Ministrici sta se pogovarjali tudi o sodelovanju v mednarodnih operacijah in misijah, pri čemer je ministrica Andreja Katič poudarila, da težišče slovenskega delovanja v mednarodnih operacijah in misijah ostaja na Zahodnem Balkanu. V tem okviru sta izmenjali tudi poglede glede nadaljnih možnosti za sodelovanje, kot je  sodelovanje v okviru regionalnega Centra za usposabljanje za mirovne operacije.

Ministrica Andreja Katič se je nato s pripadniki Slovenske vojske srečala v mednarodni vojaški bazi Butmir, kjer se je seznanila z njihovimi aktivnostmi ter varnostnimi in splošnimi razmerami na operativnem območju. V okviru 34. slovenskega kontingenta v BiH, ki mu poveljuje podpolkovnik mag. Blaž Tomšič, deluje 16 pripadnikov Slovenske vojske, ki opravljajo naloge v operaciji Eufor Althea in Natovem poveljstvu v Sarajevu. V BiH občasno delujejo tudi premične skupine Slovenske vojske za usposabljanje, mentoriranje in nadzorovanje, ki podpirajo razvoj oboroženih sil BiH.

Obrambna ministrica je ob srečanju s pripadniki povedala, da se kljub razmeroma stabilnim in mirnim varnostnim razmeram BiH še vedno sooča s precejšnjimi izzivi, zato potrebuje nadaljnjo slovensko in širšo mednarodno podporo, da bi se utrdila kot dolgoročno varna, stabilna in napredujoča država. Pri tem je vloga pripadnikov slovenskega kontingenta, ki imajo dolgoletne izkušnje z misij, nepogrešljiva. Ministrica je poudarila, da si bo Ministrstvo za obrambo vseskozi prizadevalo, da bodo pripadnikom slovenskih kontingentov zagotovljeni ustrezni pogoji, oprema in usposabljanje, ki so predpogoj za varno in uspešno opravljanje zahtevnih nalog v mednarodnem okolju.

Ministrica Katič na obisku v BiH

V bazi Butmir se je ministrica srečala tudi s poveljnikom sil Eufor generalmajorjem Johannom Luifom in poveljnico Natovega poveljstva v Sarajevu brigadirko Giselle M. Wilz, s katerima je izmenjala poglede na aktualno situacijo v BiH, pogovarjali pa so se tudi o sedanji in prihodnji vlogi operacije Eufor Althea in Natovega poveljstva v Sarajevu kot pomembnega dejavnika pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti, pa tudi o prispevku Republike Slovenije v obeh strukturah. Poveljnik generalmajor Johann Luif je pohvalil profesionalnost in uspešnost pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog. V operaciji Eufor Althea Slovenija sodeluje od njene vzpostavitve konec leta 2004. V tem času je bilo vanjo napotenih skoraj 900 pripadnikov in pripadnic.

Poveljnici Natovega poveljstva v Sarajevu brigadirki Giselle M. Wilz je ministrica v pogovorih čestitala za njeno imenovanje na položaj v začetku junija. V pogovorih sta izpostavili ključno vlogo poveljstva za izvedbo obrambnih reform in drugih aktivnosti na poti BiH v zavezništvo. Slovenija v Natovem poveljstvu v Sarajevu sodeluje od leta 2005, trenutno s sedmimi pripadniki, katerih naloge so vezane na svetovanje vladnim organom BiH pri reformi obrambnega sektorja, vključno s koordiniranjem aktivnosti v okviru Partnerstva za mir.

V pogovorih s poveljnikoma je ministrica Andreja Katič povedala, da varnost, stabilnost in razvoj Zahodnega Balkana ostajajo v strateškem interesu Republike Slovenije, ki bo še naprej podpirala prizadevanja držav te regije za izvedbo reformnih procesov in približevanje evroatlantskim integracijam. Sodelovanje slovenskih pripadnikov v mednarodnih operacijah in misijah na Zahodnem Balkanu, vključno z operacijo Eufor Althea in Natovim poveljstvom v Sarajevu, tudi v prihodnje ostaja pomemben vidik sodelovanja Republike Slovenije pri zagotavljanju varnega in stabilnega okolja v jugovzhodni soseščini ter se tudi za prihodnje načrtuje v obstoječih okvirih.

Minister Dejan Židan na SLO paviljonu na EXPO

Minister Židan med delovnim obiskom v Milanu tudi na ogledu slovenskega paviljona na EXPO

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je v okviru delovnega obiska v Milanu udeležil slovensko-italijanske poslovne konference, si ogledal veletržnico SO.GE.MI in se sestal z vodilnimi predstavniki najvidnejših italijanskih podjetij s področja živilsko predelovalne industrije ter obiskal svetovno razstavo EXPO, kjer si je ogledal slovenski paviljon in tudi paviljone nekaterih drugih držav.

Minister Židan je najprej obiskal veletržnico SO.GE.MI, ki v Milanu upravlja vse agroživilske tržnice na debelo. Veletržnica deluje na skupni površini 1.000.000 m2, kjer pretovarjajo, prodajajo sadje, zelenjavo, ribe, belo meso in cvetje. Minister se je nato udeležil SLO – ITA srečanja gospodarskih delegacij s področja agroživilske in lesno predelovalne industrije. Na srečanju je sodelovalo preko 40 predstavnikov iz 28 živilsko in lesno-predelovalnih, pohištvenih podjetij ter institucij.

Minister Židan je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil, da se je v prvem četrtletju letos nadaljevala rast gospodarske aktivnosti, bruto domači proizvod je bil za 2,9 odstotka višji kot v istem četrtletju lanskega leta. Le-tega je pospešila tudi rast domače potrošnje, ki postaja bolj uravnotežena kot v predhodnih četrtletjih, ko je povečanje gospodarske aktivnosti temeljilo pretežno na izvozu, ki sicer ostaja pomemben dejavnik rasti.

Židan na milanski veletržnici

Po besedah ministra v slovenskem kmetijstvu in živilstvu kazalci razmer v določenih segmentih kažejo na izboljšanje stanja v panogi. V letu 2014 se je nekoliko povečalo število podjetij v živilski panogi. Obenem se je povečala tudi produktivnost in dodana vrednost na zaposlenega ter neto čisti dobiček. Tako kot v preteklih letih, se je tudi v letu 2014 nadaljeval trend rasti prodaje živilskih podjetij na tujih trgih, ki je v letu 2014 narasla za 6% in skupaj znašala 23%, kar kaže na vse večjo izvozno usmerjenost in s tem manjšanje odvisnosti od domačega trga.

“Naveden podatek odraža dejstvo, da so produkti slovenske živilskopredelovalne industrije kakovostni in inovativni ter lahko konkurirajo na svetovnem trgu,” je dejal minister in dodal, da sta v Sloveniji zelo pomembna kakovost in varnost hrane na trgu, ki jih potrošniku zagotavlja ustrezen sistem nadzora. “To je tudi razlog, da v preteklih letih nismo imeli večjih afer v verigi preskrbe s hrano, kar je lahko naša konkurenčna prednost pri prodaji hrane na tujih trgih,” je povedal slovenski kmetijski minister.

Židan je v svojem nagovoru izpostavil tudi pobudo Slovenije za razglasitev svetovnega dneva čebel, 20. maja, pri Organizaciji združenih narodov. Vlada je med prioritete Republike Slovenije za delovanje pri Organizaciji združenih narodov v okviru izhodišč za 70. zasedanje Generalne skupščine OZN vključila tudi prehransko varnost, v okvir katere sodi omenjena pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel. Pobuda oz. aktivnost Slovenije pri razglasitvi svetovnega dne čebel posledično odpira tudi gospodarske priložnosti za čebelarstvo, prenos znanja in dobrih praks ter turizem oz. promocija Slovenije po celem svetu.

Italija je sicer eden pomembnejših partnerjev za slovensko živilskopredelovalno industrijo, pomembna je predvsem zaradi bližine ter svoje kulinarične tradicije. Blagovna menjava s kmetijskimi in živilskimi proizvodi med Slovenijo in Italijo je na visoki ravni in je v letu 2014 presegala 540 mio €. Gotovo pa je na trgu živilskih in kmetijskih proizvodov še vedno veliko prostora za izboljšanje mednarodne menjave in prodajo slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov na zahtevnem italijanskem trgu.

Sicer pa so se v letu 2014 izboljšale razmere tudi v lesnopredelovalni industriji, ki na posameznih področjih (hiše iz lesa) postaja prepoznavna po vsej Evropi. Poslovna konferenca je bil eden izmed večjih gospodarskih dogodkov ob robu svetovne razstave EXPO 2015, v organizaciji agencija SPIRIT, Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenjem lesne in pohištvene industrije in Lesarskim grozdom oz. Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

V okviru poslovnih dogodkov se je minister sestal z vodilnimi predstavniki najvidnejših italijanskih podjetij s področja živilsko predelovalne industrije, in sicer podjetji Vega, COOP, SO.GE.MI, Idea3 ter predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja s sedežem v Trstu. Italijanska podjetja so ena največjih podjetij na področju organiziranih velikih distributerjev živil in dobrin široke potrošnje ter na področju razvoja družbe v smeri logistične in strukturne revizije tržnic na debelo ter razširitve palete ponudbe in storitev na področju agroživilske stroke.

Židan na EXPO

Minister Židan je obiskal tudi svetovno razstavo EXPO, kjer si je najprej ogledal slovenski razstavni paviljon. Na njem se Slovenija predstavlja pod geslom: »Čutim Slovenijo. Zelena. Aktivna. Zdrava.« Vsebine so tesno povezane tudi s hrano, ki je globalna tema svetovne razstave. Slovenija se predstavlja z lastnim paviljonom, velikim 800 m2, na površini 1.910 m2 v središču razstaviščnega dogajanja. Slovenski paviljon ima piramidalno obliko, ponazarja prehajanje alpskega hribovja, panonskih ravnic ter sredozemskega gričevja v obdelovalne površine, pod katerimi se skriva izjemen podzemni svet.

Paviljon je zgrajen pretežno iz naravnih materialov, predvsem iz lesa in stekla. Več kot 60% Slovenije je pokrito z gozdom, konstrukcijsko zahteven objekt pa je ogledalo konkurenčnosti slovenskega znanja na področju gradnje z lesom. Slovenski paviljon dnevno obišče približno 4.000 obiskovalcev, v celotnem obdobju trajanja bo po napovedih organizatorja svetovno razstavo obiskalo 20 milijonov ljudi. Slovenija se predstavlja s stalno razstavo v paviljonu preko petih vsebin: soline, čebele, termalne in mineralne vode, pohodništvo in kolesarjenje ter projekt merjenja črnega ogljika. Dogajanje v paviljonu je popestreno z bogatim šestmesečnim programom desetih slovenskih regij.

Ministrica Kopač Mrak v DZ o odpisu dolgov

Ministrica Kopač Mrak v DZ o odpisu dolgov socialno najbolj ogroženim

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je na 9. redni seji Državnega zbora predstavila stališče Vlade do Zakona o enkratnem odpisu in ob tem pojasnila kakšne ukrepe pripravlja vlada za pomoč socialno najbolj ogroženim državljankam in državljanom Slovenije. Kot je pojasnila ministrica za delo Kopač Mrak se Vlada Republike Slovenije zaveda težke situacije, v kateri v kateri se nahajajo državljanke in državljani, zaradi dolgov, ki jim nastajajo, a hkrati menijo, da zakonska ureditev ni primerna in zadostna pomoč ljudem. Konkretno pa se o predlogu zakona postavljajo številna vprašanja, kot so npr. podeljevanje novih nalog davčnemu organu, bistveno večje obremenitve za centre za socialno delo ter nejasna definicija dolžnika (fizične osebe, so namreč lahko tudi osebe, ki opravljajo dejavnost).

Ministrica Kopač Mrak je poslancem pojasnila, da se s vlada strinja, da je ljudem v stiski potrebno ponuditi roko, zato na MDDSZ že od meseca februarja pripravlja širši paket pomoči socialno najbolj ogroženim. K sodelovanju za pripravo pomoči so povabili občine, podjetja, humanitarne organizacije in tudi banke. Dogovor, ki ga pripravlja vlada ne bo obsegal samo odpisov, ampak tudi pomoč pri deložacijah in uvedbo predplačniške kartice, s katero bomo rešili problematiko zaračunavanja stroškov vpogleda v tekoče račune posameznikov.

Ministrica Kopač Mrak je poudarila, da se zaveda, da odpis dolgov, ki bo predstavljal enkratni dogodek, ne bo nudil dolgoročne rešitve za državljanke in državljane, zato bo vlada v okviru operativnega programa za črpanje evropskih sredstev, sredstva namenila tudi in predvsem aktivaciji prejemnikov socialnih transferjev, njihovi celostni obravnavi ter oblikovanju sistema ustreznih programov socialne aktivacije. S tem želi Vlada Republike Slovenije doseči čim večje približevanje trga dela in čim bolj trajne oblike dela za najbolj ranljive skupine. Določene aktivnosti se bodo izvajale z oblikovanjem preventivnih programov tudi programa finančnega opismenjevanja ranljivih skupin.

Festival SD

Festival Socialne demokracije zaradi vremena prestavljen na drugi termin

Dragi prijatelji in prijateljice, cenjeni tovariši in tovarišice, spoštovano članstvo SD!

Socialni demokrati obstajamo, ker verjamemo, da se mora slišati naš glas: za skupno dobro, za solidarnost, za enakost. Želimo si ponovno zgraditi zaupanje med ljudmi, ki se bo lahko prelilo v večji vpliv na odločanje, da bo Slovenija dobra za vse. Za vseh 100% ljudi.

Žal pa nobeno zaupanje ljudi ne zagotavlja vpliva nad vremenom. To soboto, ko smo se želeli v velikem številu zbrati na Festivalu Socialne demokracije v Velenju, je vremenska napoved izjemno slaba. V takih vremenskih okoliščinah organizacija festivala nima pravega smisla. Zato vam sporočamo, da smo se odločili, da Festival SD prestavimo na termin konec avgusta ali začetek septembra, ko se bomo lahko, upamo, spet zbrali v lepšem vremenu. O izbranem terminu vas bomo obvestili v najkrajšem možnem času.

Vsebine Festivala SD ostajajo enake, zato vas že sedaj vabimo, da sebi in svojim najbližjim rezervirate vikend termin na koncu meseca avgusta oz. v začetku septembra za druženje s tovarišicami in tovariši, za razpravo in izobraževanje o vrednotah socialne demokracije v 21. stoletju ter sestavite še najboljše ekipe za tekmovanje v kuhanju golaža in v različnih športnih igrah.

Poleti pa Socialna demokracija kljub temu ne bo počivala. Naši ministrici in minister ter poslanska skupina bodo še naprej trdo delali, da vodstvo države ne zanemari socialdemokratskih vrednost, naši Sveti SD bodo pripravljali rešitve, s katerimi lahko zagotovimo nov zagon za Slovenijo. V območnih in občinskih organizacijah bodo potekala srečanja članov in njihove aktivnosti za več zaupanja ljudii na lokalni ravni. In nenazadnje, naša ekipa na centrali stranke se bo še naprej trudila, da si Socialni demokrati povrnemo zaupanje med ljudmi. Verjamemo, da nam bo uspelo.

Samo Dobro,

Ekipa s centrale stranke Socialnih demokratov

Tanja Fajon o vizumski politiki EU

Fajon: Prenovljena vizumska politika EU mora biti kos aktualnim izzivom

“V Evropi potrebujemo moderno in učinkovito vizumsko politiko, ki bo odgovarjala potrebam svojih uporabnikov ter gospodarstva in ki bo kos aktualnim izzivom, tudi krizi v Sredozemskem morju,” je na zaslišanju odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poudarila evropska poslanka in podpredsednica skupine Socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu Tanja Fajon (S&D/SD), sicer v vlogi poročevalke.

“Zaslišanje o prenovi vizumskega zakonika imamo na dnevnem redu v ključnem času. Pred dnevi smo namreč praznovali 30. obletnico podpisa Schengenskega sporazuma, s katerim smo dobili skupna pravila glede odprave nadzora na notranjih in varovanja zunanjih meja ter tudi o skupni vizumski politiki za kratkoročno bivanje.

Prenovljen predlog Komisije v veliki meri pozdravljam, saj posodablja in skrajšuje postopke za pridobitev vizumov, lajša postopek za bližnje sorodnike državljanov Unije in za pogoste potnike. Razširja tudi kategorije izjem glede plačila takse, uvaja možnost izdaje kratkoročnih vizumov na meji, na primer za pomorščake in turiste, ter odpravlja obvezno potovalno zdravstveno zavarovanje. Po ocenah Komisije naj bi predlog pripomogel k ustvarjanju 1,3 milijona novih delovnih mest in hkrati spodbudil gospodarsko rast z učinkom 130 milijard evrov.

Kljub dobri nameri Komisije pa je predlog v posameznih elementih močno pomanjkljiv. Vprašanja varovanja občutljivih osebnih podatkov ter ustrezne konzularne in diplomatske zaščite države članice vse prevečkrat zaupajo zunanjim ponudnikom storitev, katerih delovanje je v posameznih državah premalo ali celo povsem nepregledno. Poleg tega je Komisija povsem odpovedala pri vprašanju humanitarnih vizumov.

V Parlamentu imamo sedaj edinstveno priložnost, da predlagamo pravno zavezujoče rešitve, ki bi lahko rešile marsikatero življenje na morju. Obstoječi vizumski zakonik v grobem že dopušča možnost izdaje vizumov osebam, ki potrebujejo zaščito ali iz humanitarnih razlogov, vendar so te določbe preblage. Prav te spremembe bodo ključne v pogajanjih najprej znotraj hiše, nato pa še z državami članicami. Upam, da bomo na obeh straneh zbrali pogum in s skupnimi močmi dosegli nekaj zares dobrega,” je v svojem govoru povedala Fajonova.