Forum svetnic in svetnikov SD

Židan na 2. zboru članstva Foruma svetnic in svetnikov: “SD ima na lokalnem nivoju stabilno in čvrsto mrežo.”

V četrtek, 3. septembra, je v Ljubljani potekal 2. zbor članstva Foruma svetnic in svetnikov SD (FSS), katerega sta se ga udeležila tudi predsednik stranke mag. Dejan Židan in ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak, ki je predstavila potek projekta odpisa dolgov in paketa pomoči socialno najšibkejšim. Predsednik SD Židan je v svoji izjavi za medije dejal, da ima stranka Socialnih demokratov na lokalni ravni stabilno in čvrsto mrežo, se pa da sodelovanje z lokalnimi odbori vedno še izboljšati. Izpostavil je tudi nujnost sodelovanja lokalne in državne politike, saj mora biti vez med njima čvrsta.

Anja Kopča Mrak na FSS SD

Kot je dejal Židan, se zdi stranki zelo pomembno, da je po številu svetnikov v občinskih svetih po Sloveniji druga najmočnejša, a to prinaša tudi veliko odgovornost. SD ima sicer med svetniki 341 svojih članov. Po njegovih besedah ima SD na lokalni ravni stabilno in čvrsto mrežo, je pa potrebno na nekaterih območjih storiti več. Zavedajo se, da stranke s tradicijo niso ocenjene po svojih izjavah, ampak po koristih, ki jih naredijo. Glede sodelovanja stranke z lokalnimi odbori je Židan dejal, da se dajo stvari vedno še izboljšati. Trenutno na lokalni ravni poteka več aktivnosti, med drugim za povečanje prisotnosti vodstva stranke na lokalnem nivoju, saj mora biti po Židanovih besedah vez med lokalno in državno politiko čvrsta.

Židan na FSS SD

Kot je pojasnil Židan, so se na Forumu svetnic in svetnikov SD med drugim pogovarjali o poteku projekta odpisa dolgov v lokalnih skupnostih, kar je po Židanovih besedah trenutno “eden najpomembnejših humanitarnih projektov v državi”. Ugotovili so, da je od 212 občin k projektu do tega trenutka pristopilo 67. Precejšnji del pogovora so namenili tudi javnemu zdravstvu. “Socialni demokrati obsojamo vse ekscese, ki se znotraj javnega zdravstva dogajajo in pričakujemo hitro in odločno ukrepanje, hkrati pa želimo zelo jasno povedati, da ekscesi, ki so prisotni, ne smejo biti generalno napad na javno zdravstvo,” je dejal Židan. Prav tako so se pogovarjali o novi davčni politiki, ki jo bo po njegovih besedah treba vzpostaviti. Tu gre predvsem za zmanjšanje obremenitve ljudi oziroma razlike med bruto in neto plačo.

Forum svetnic in svetnikov SD je na zboru članstva tudi izvolil 12-članski glavni odbor, ki bo zdaj na svoji prvi seji izmed svojih članov izvolil svoje vodstvo, torej predsednika ali predsednico FSS, podpredsednika ali podpredsednico in tajnika ali tajnico foruma.

Denar

Socialni demokrati smo za spremembo definicije minimalne plače v sodelovanju z vsemi partnerji

Socialni demokrati verjamemo, da je zakonsko določena minimalna plača ključna za zagotovitev dostojnega dela. Vse od predloga zakona, ki ga je pred leti sooblikoval socialdemokrat Miloš Pavlica iz vrst takratne ZLSD, do dviga minimalne plače za kar 22 odstotkov, ko smo v obdobju 2009-2011 Socialni demokrati vodili Vlado Republike Slovenije in s tem zaščitili položaj najranljivejše skupine zaposlenih ter vse do danes, smo v SD nosilci sprememb za zagotovitev primernega plačila za opravljeno delo.

Stališče naše ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak v zvezi z minimalno plačo je ves čas jasno; je odločna zagovornica spremembe definicije minimalne plače, saj je trenutna nepravična in kot takšna unikum v Evropski uniji.

Socialni demokrati bomo tudi v Vladi RS jasen glas v podpori spremembe, hkrati pa bomo poskušali v dialogu s socialnimi partnerji in koalicijskimi partnerji v vladi zagotoviti, da bo ta dvig finančno nevtralen za delodajalce, kar bi zagotovilo tudi nujno potrebno širšo podporo v Državnem zboru. Naš cilj je, da skupaj v sodelovanju z vsemi partnerji najdemo rešitev, da bo nova definicija minimalne plače tudi dejansko implementirana in bo šla tudi Slovenija v korak z evropskimi državami na tem področju.

Hvala za vašo podporo in zaupanje.

Koruzno polje brez GSO

Minister Židan zadovoljen s podporo kmetijskega odbora DZ zakonu o GSO in zakonu o agrarnih skupnostih

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je opravil drugo obravnavo predlogov zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov (GSO) in zakona o agrarnih skupnostih, ki jih je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom mag. Dejana Židana. Predlog zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO omogoča dve vrsti zaščite pred GSO – izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO, ki ga odobrijo na evropski ravni, ali prepoved pridelave GSO. Izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO je možno doseči v fazi pridobivanja soglasja za pridelavo, če pa država ta rok zamudi ali si premisli, pa je možna prepoved, kar je nekoliko bolj zapleten proces, je pojasnil minister Dejan Židan. Obe možnosti imata sicer enak učinek.

“Zakon ne govori o tem, ali je Slovenija za ali proti GSO. Zakon je tehnično orodje, ki Sloveniji omogoča, da se izvzame ali prepove posamezne GSO, ki se lahko pridelujejo v Evropi, ne govori pa o uporabi. EU namreč dovoli, da se določene stvari pripeljejo v Evropo, se pa tu ne pridelujejo,” je pojasnil Židan. Ob tem je opozoril, da se s sprejetjem zakona nekoliko mudi, zato si želi, da bi bil sprejet na izredni seji. EU je namreč predvidela šestmesečno prehodno obdobje, v okviru katerega je možno z zakonom in zahtevo doseči izvzetje iz že potrjenih GSO. To obdobje se konča 3. oktobra.

Člani odbora so obravnavali tudi predlog sistemskega zakona o agrarnih skupnostih, ki bo po oceni ministrstva prispeval k ureditvi in oživitvi te stoletja stare oblike skupnega upravljanja kmetijskih in gozdnih površin. Za posle zunaj rednega upravljanja bo po novem potrebno nižje soglasje članov, uredili bodo nerešene dedne postopke, predlog pa ureja tudi možnost prenehanja ali preoblikovanja agrarnih skupnosti.

Kot je pojasnil Židan, gospodarjenje s premoženjem agrarnih skupnosti doslej ni bilo primerno urejeno, zato je ta lastnina postala mrtva, težave pa imajo tudi občine pri načrtovanju javne infrastrukture. “Gre za zelo zahteven zakon, tako vsebinsko kot pravno, ki bo 20 letih vzpostavlja režim upravljanja s tovrstnim premoženjem,” je dejal minister iz vrst SD. Agrarne skupnosti v Sloveniji obsegajo nekaj več kot 77.000 hektarjev zemljišč, kar predstavlja skoraj 3,7 odstotka celotne površine Slovenije. Registriranih je 638 agrarnih skupnosti, število njihovih članov pa se giblje od tri do 513, je spomnil minister Židan.

Odbor je obravnaval tudi predlog novele zakona o morskem ribištvu. Minister Židan je povedal, da je bil zdaj veljavni zakon sprejet leta 2006, od takrat pa se je evropski pravni red delno spremenil. S tem zakonom tako implementirajo nekatera določila novih pravnih aktov, zmanjšujejo pa tudi administrativne obremenitve.

Jernej Pikalo ob prvem šolskem dnevu

Poslanica dr. Jerneja Pikala ob prvem šolskem dnevu

Predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport ter bivši šolski minister dr. Jernej Pikalo je v poslanici ob prvem dnevu šolskega leta 2015/16 vsem učencem in dijakom ter staršem in vzgojno-izobraževalnim delavcem zaželel mirno, uspešno in znanja polno šolsko leto. Ob tem je poudaril, da se bomo Socialni demokrati še naprej zavzemali za kakovostno javno šolstvo, ki bo dostopno vsem otrokom v Sloveniji.

Poslanica dr. Jerneja Pikala ob prvem šolskem dnevu 01-09-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.

Andreja Katič z ekipo in Marriët Schuurman

Ministrica Katič na Bledu z odposlanko generalnega sekretarja NATO za področje žensk, miru in varnosti Schuurman

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je z ekipo 31. avgusta udeležila jubilejnega, že desetega Strateškega foruma Bled, ki se ga letos udeležuje prek 700 udeležencev iz več kot 60 držav. Ob robu srečanja se je ministrica Andreja Katič z ekipo sestala s posebno odposlanko generalnega sekretarja Nata za področje žensk, miru in varnosti Marriët Schuurman.

Ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman sta s sodelavkama posebni odposlanki generalnega sekretarja Nata za področje žensk, miru in varnosti Marriët Schuurman v pogovoru predstavila razmere v Slovenski vojski (SV). Kot je dejala ministrica Andreja Katič, delež  pripadnic SV v zadnjem desetletju presega 15 odstotkov, s čimer se SV uvršča v sam vrh držav članic zveze NATO, razmeroma veliko število žensk pa delo opravlja na pomembnih vojaških dolžnostih in imajo visoke čine. Delež žensk v slovenskih kontingentih, ki delujejo v mednarodnih operacijah in misijah, se giblje med 6,5 in 9 odstotki, pri čemer skladno z usmeritvami Nata posebno pozornost SV namenja sestavi mešanih ekip, ki delujejo na terenu, in popolnjevanju specifičnih dolžnosti s pripadnicami SV.

Slovenska vojska ima že več let nacionalnega predstavnika v Natovem odboru za to področje, junija letos pa je v generalštabu začela delovati svetovalka za vidik spola. Seznanjanje z vsebinami Resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325, ki zahteva spoštovanje pravic žensk in ki je bila sprejeta pred 15 leti, je sestavni del priprav na mednarodne operacije in misije, v okviru posodabljanja vojaških programov usposabljanj in izobraževanj pa to problematiko še bolj načrtno vključujejo.

Marriët Schuurman je dejala, da ima Nato sprejete ustrezne dokumente, s katerimi si prizadeva tako za zagotavljanje spoštovanja in enakopravnosti žensk v okviru zavezništva na eni kot za preprečevanje zlorab žensk na kriznih območjih na drugi strani. Julija letos je Nato sprejel še vojaške smernice, razvija pa tudi pravila obnašanja. V mednarodnih operacijah in misijah pod vodstvom Nata delujejo posebni svetovalci poveljnikov za vidik spola, zavedanje o problematiki pa je med poveljniki izjemno visoko.

Marriët Schuurman je izpostavila tudi pomen izobraževanj in usposabljanj, ki potekajo v okviru Nata. Posebej je opozorila na pomen spolno mešane sestave vojaških ekip, ki delujejo na kriznih območjih in imajo prve stike z lokalnim prebivalstvom na kriznih območjih, obenem pa dejala, da sodelujoči v mednarodnih operacijah in misijah potrebujejo praktična orodja za hitro identifikacijo dogajanja, groženj in njihovo preprečevanje. 

Posebna odposlanka generalnega sekretarja Nata za področje žensk, miru in varnosti Marriët Schuurman je na Strateškem forumu Bled sodelovala kot razpravljavka na okrogli mizi o preprečevanju spolnega nasilja na kriznih območjih. Na njej je posebni odposlanec Evropske unije za človekove pravice Stavros Lambrinidis dejal, da Evropska unija področju spolnih kršitev na kriznih območjih namenja posebno pozornost in razvija mehanizem podpore enotam. Kot izjemno pomembno je ocenil sodelovanje z Natom, Mednarodnim komitejem Rdečega križa (MKRK) in drugimi organizacijami.

Podpredsednica MKRK Christine Elisabeth Beerli je poudarila pomen hitrega ukrepanja, četudi oprijemljivih dokazov o zlorabah še ni. Predstavila je delovanje organizacije v afriških državah in izkušnje, ki so jih pridobili med vojno na Balkanu. O tem je govorila tudi direktorica Združenja Medica Zemica Sabina Husić, pomočnik hrvaškega ministra za veterane Bojan Glavašević je predstavil nov zakon glede kompenzacije žrtvam spolnih zlorab, Christopher Gerald Dolan, ki deluje v organizaciji za begunce v Ugandi, pa je opozoril, da žrtve spolnih zlorab niso le ženske, temveč tudi otroci in moški, zato je pristop k reševanju problematike izjemno kompleksen.

Intervju Andreje Katič za Večer

Andreja Katič za Večer: “Pri begunski krizi, s katero se danes sooča Evropa, gre v prvi vrsti za reševanje humanitarne krize.”

Z ministrico za obrambo Andrejo Katič se je za sobotno prilogo časnika Večer, ki je izšla v soboto, 29. avgusta, pogovarjal novinar Aleš Kocjan.

Gospa ministrica, kako se bo obrambni resor vključeval v reševanje z begunske krize, kateri je ta hip priča stara celina, če bo s tem problemom neposredno soočena tudi Slovenija?

“Sodelavci ministrstva za obrambo so aktivno sodelovali pri pripravi kontingentnega načrta, ki ga je vlada že potrdila. Pri begunski krizi, s katero se danes sooča Evropa, gre v prvi vrsti za reševanje humanitarne krize, zato pridejo obrambno ministrstvo, Uprava RS za zaščito in reševanje ter Slovenska vojska na vrsto za zagotavljanje svojih zmogljivosti in pomoči v poznejših fazah. Vodilno vlogo ima seveda notranje ministrstvo, ker koordinira aktivnosti in postopke pri reševanju te problematike. Mi se vključujemo v tretji fazi, če bi se v Sloveniji nastanilo več kot 500 migrantov. Tedaj nastopimo s svojimi kapacitetami, najprej z nastanitvenim centrom v Logatcu. Za primer preusmeritve migracijskih tokov preko ozemlja naše države pa smo na upravi za zaščito in reševanje že pretehtali vse morebitne scenarije in se posvetovali z vsemi humanitarnimi organizacijami, da smo tudi na to možnost pripravljeni.”

Kakšno vlogo utegne imeti vojska?

“Za zdaj ne predvidevamo vključevanja vojske. Glede nastanitvenih zmogljivosti pa je v pripravi, kot že rečeno, nastanitveni center v Logatcu. Bomo pa v kasnejši fazi oziroma ko bodo potrebe to izkazale, vojsko vključili v logistično pomoč, s prevozi, prehrano, nastanitvenimi kapacitetami, zagotavljanjem higienske in zdravstvene oskrbe.”

Pred šestimi leti sva v tej pisarni govorila z vašo predhodnico in strankarsko kolegico Ljubico Jelušič. Dejala je, da se bodo meje EU in Nata branile na Bližnjem vzhodu, če se bodo tam še naprej kopičili konflikti, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena tudi Evropa. Zdaj smo soočeni s posledicami teh konfliktov v obliki množičnega eksodusa. Kako vidite sedanje razmere? Kot varnostno tveganje za Evropo ali kot humanitarno katastrofo 21. stoletja?

“V prvi vrsti mislim, da gre za humanitarno katastrofo največjih razsežnosti, s katero je v zadnjem obdobju Evropa neposredno soočena. Vsekakor pa te razmere prinašajo s seboj tudi varnostno tveganje, ne le zaradi prihoda beguncev, temveč zlasti zaradi razlogov, ki spodbujajo migracijske tokove in beg ljudi iz njihovih domovin.”

Menite, da Nato z ZDA na čelu in EU čutita del odgovornosti za to, da je konflikt na teh območjih eskaliral do te mere, da družine z otroki bežijo pred revščino, vojno, skrajnimi islamističnimi skupinami?

“Vsi v mednarodni skupnosti nosimo del odgovornosti za to in vsi bi se morali tega zavedati pri reševanju te problematike.”

V Evropi se že kopiči nestrpnost, posamezne skupine nasprotujejo množičnemu dotoku migrantov na staro celino. Se bojite, da bi lahko bili v Sloveniji priča takšnim ekscesom, da bo del javnosti nastopal z negativnim odnosom do problema, kateremu smo priča?

“V vsaki družbi imamo različne ljudi. Zagotovo prihaja v Sloveniji do posameznih tovrstnih mnenj, pri čemer menim in upam, da gre za osamljene primere. Prepričana sem, da je Slovenija odprta družba, kar smo v preteklosti že dokazali, ko smo se soočali s krizo na Balkanu. Tudi v tem primeru bomo znali pravilno odreagirati in pokazati enako mero razumevanja kot v 90-ih letih za ljudi v stiski.”

Slovenija je na politični ravni že vključena v soočanje z begunsko problematiko, saj je sklenila nameniti 1,3 milijona evrov za sodelovanje Triglava v operaciji EUNAVFOR. Ta ni kvalificirana kot humanitarna operacija, temveč kot vojaška. Kako gledate na to, da je Slovenija sklenila sodelovati pri preganjanju tihotapcev, ne pa reševanju beguncev?

“Drži, da operacija, ki jo omenjate, še ni povsem dodelana. Manjkajo pravne podlage, predvsem za kasnejše faze operacije, na kar so opozarjale številne države članice EU, tudi Slovenija. Jasno je bilo povedano, da je za takšno operacijo vojaške narave potrebno bodisi povabilo libijske vlade bodisi resolucija Varnostnega sveta OZN, da se lahko operacija razvija na način, kot je bila načrtovana. V prvi vrsti gre za boj proti tihotapcem, da se torej na ta način pomaga tudi beguncem. Namen je seveda preprečiti katastrofe, ki so se dogajale in se še dogajajo na morju, ko v prenatrpanih čolnih utone na stotine ljudi. Slovenska vlada je za zdaj sklenila sodelovati le v prvi fazi operacije. Ta del operacije pa je pretežno humanitarne narave. Gre torej za pomoč beguncem na morju. Na ta način je bila Slovenija lani že vključena s svojo ladjo Triglav v italijansko humanitarno operacijo Mare Nostrum.”

Ko govorimo o obrambnih zadevah, veliko govorimo o varnostnih tveganjih in grožnjah. Kaj danes po vašem mnenju ogroža Slovenijo?

“Treba je ločeno gledati Slovenijo kot samostojno in suvereno državo ter Slovenijo kot članico zveze Nato in EU. Trenutno nismo soočeni z grožnjo neposrednega napada na Slovenijo, smo pa v okviru zavezništva izpostavljeni vsemu, kar se dogaja v svetu. V tem pogledu prednjači kriza v Ukrajini in posledično poslabšanje odnosov z Rusijo. Nadalje so razmere nestabilne na Bližnjem vzhodu, soočamo se z različnimi oblikami terorizma v svetu, tudi v naši bližini. Vse to pa utegne vplivati na razmere na zahodnem Balkanu. Sogovornike v okviru EU in Nata opozarjamo, da ne smemo zanemariti Zahodnega Balkana, saj je to še zmeraj nemirno območje in ga lahko kriza v okoliških regijah dodatno destabilizira.”

Omenjate poslabšanje odnosov z Rusijo. Seveda govorite o poslabšanju odnosov med državami članicami Nata in EU na eni strani in Rusijo na drugi. Slovenske oblasti imajo v zadnjem času dobre odnose z Moskvo. Kako v zavezništvu gledajo na to?

“V Natu je bilo jasno dogovorjeno, da je treba implementirati sporazum iz Minska. EU je sklenila nadaljevati sankcije. Istočasno pa je bilo na vseh ravneh dogovorjeno ohranjati določen dialog z Rusko federacijo. V tem duhu temu sledi Slovenija. Z Rusijo smo trenutno obrambno in vojaško sodelovanje omejili, ohranjamo pa sodelovanje na področju zaščite in reševanja.”

Na srečanju z drugimi obrambnimi ministri niste dobili občutka, da sta slovensko-ruski odnos in obisk ruskega premierja Medvedjeva v Sloveniji nekakšna motnja?

“Nič takega nisem čutila, še zlasti ne, da bi bila Slovenija izpostavljena kot država s posebnim ali drugačnim odnosom do Rusije.”

Kakšna je vaša izkušnja iz Bruslja, kjer na sedežu Nata sedite ministri 28-erice zavezništva. Kakšen status uživa Slovenija?

“Nedvomno smo enakopravna in enakovredna partnerica za tem omizjem. Tudi mene osebno so kot novinko dobro sprejeli. Zlasti kolegice, obrambne ministrice drugih držav, so se izkazale kot izjemno kolegialne. Prepričana sem, da veljamo za kredibilno partnerico.”

Koliko žensk sedi za omizjem obrambnih ministrov v Natu?

“Kar nekaj. Obrambne resorje vodijo ženske v Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem in Norveškem, v Albaniji in Črni gori ter Bosni in Hercegovini, če omenim še partnerski državi Nata. In naj povem, da imajo ministrice zelo odločno vlogo v razgovorih in razpravah na ministrskih srečanjih.”

Kakšnih očitkov ste deležni zaradi nizkih obrambnih izdatkov in skorajda popolne odsotnosti investicij v obrambo?

“Med 28 članicami smo država z najvišjim padcem obrambnih izdatkov. Še leta 2010 smo imeli obrambne izdatke v višini 1,61 odstotka BDP. Do letos so se skrčili na 0,95 odstotka BDP, pri čemer moramo vedeti, da je bil pred petimi leti tudi bruto družbeni proizvod v državi višji, kot je danes. Sedaj je v pripravi proračun za 2016 in 2017. Razumem, da je to težko obdobje in da bo zlasti leto 2016 za javne finance zelo zahtevno. Ko je bil julija na obisku generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, smo se o tem pogovarjali in nekaj tudi dogovorili. Neke zaveze smo dali. Generalni sekretar je odšel iz Slovenije zadovoljen. V vseh mednarodnih stikih se tudi z drugimi državami članicami nenehno pojavlja to vprašanje, saj smo se vsi s sprejemanjem strateških dokumentov zavezali k svojim prispevkom. Upam, da proračun za prihodnje obdobje še ni dokončan in da bomo sledili tem zavezam, ki smo jim dali.”

Ali lahko premierjeve zaveze Stoltenbergu razumemo tako, da je nižanje obrambnih izdatkov po petih letih doseglo dno. Prihodnje leto naj bi bil obrambni proračun na ravni letošnjega, od 2017 naprej pa vsako leto višji za 0,04 odstotka BDP?

“Mi smo pripravili Srednjeročni obrambni program za obdobje 2015-2020, v katerem smo načrtovali skladno z dogovorom in zavezami. V razrezu proračuna, ki predstavlja okvire za posamezne proračunske porabnike, so te številke nekoliko drugačne. Ponavljam, da razumemo, da bo leto 2016 težko, in da bo izjemno zahtevno sestaviti proračun. Za naprej pa pričakujemo, da se bomo še dogovarjali o obsegu sredstev in da bomo sledili obljubam, ki smo jih dali. Pričakujem, da se bo razrez v septembru do potrditve proračuna na seji vlade še spreminjal. Upam, da bomo sledili zavezam, ki smo jih dali pred domačo in tujo javnostjo.”

Razrez kaže, da bo obrambni resor iz integralnega dela proračuna v letu 2016 dobil med 200 in 300 tisoč evri več. V letu 2017 pa milijon evrov več kot v 2016.

“Drži. Če to preračunate v odstotke BDP, ki ga pričakujemo v prihodnjih dveh letih, pa boste videli, da to ne sledi temu, kar smo napovedali generalnemu sekretarju.”

Ste se že pogovarjali s finančnim ministrom Mramorjem na štiri oči?

“S finančnega ministrstva smo dobili odgovor na naš Srednjeročni obrambni program 2015-2020. To mnenje je bilo negativno. Zato sem predlagala novo srečanje. Na tisti dolgi proračunski seji konec julija je bilo dogovorjeno, da bomo postavke za 2017 še pregledali. Zato mislim, da bi moralo priti do drugačnega razreza za 2017.”

Kaj bi pomenilo, če Slovenija besede, ki jo je dal premier Cerar generalnemu sekretarju Nata Stoltenbergu, ne bi držala?

“Slovenija mora – zlasti to velja za obrambno ministrstvo – ravnati gospodarno s svojim denarjem, hkrati pa izvršiti vse, kar je bilo dogovorjeno. Ne le zaradi obljub, izrečenih v okviru Nata in EU, temveč predvsem zaradi naše države same. Pomembno je, da sledimo temu in da poskrbimo za lastno varnost. Po drugi strani pa je jasno, da to ne bo možno v takem obdobju, kot je načrtovano, če proračun temu ne bo sledil. Zato menim, da bo potreben premislek. Tako je nakazalo tudi ministrstvo za finance z vprašanjem, ali je obramba tudi del prioritet slovenske države. Glede na to, da obramba ni le Slovenska vojska, temveč tudi zaščita in reševanje ter pomoč vojske v primeru naravnih in drugih nesreč, menim, da mora biti obrambna absolutno uvrščena med prioritete države.”

Kaj prinaša postopno minimalno višanje obrambnih izdatkov za obrambni sistem?

“Razvoj Slovenske vojske imamo začrtan z dolgoročnimi strateškimi dokumenti. Srednjeročni obrambni program za petletno obdobje je le izvleček tega. Če ministrstvo ne razpolaga z zadostnimi viri, to pomeni, da se načrtovane aktivnosti zamikajo v poznejše obdobje. V prihodnjih letih je ključno osnovno opremljanje vojakov, nadalje za ohranjanje obstoječih zmogljivosti. Naša oprema je stara, zato je treba veliko denarja vlagati v vzdrževanje in ohranjanje zmogljivosti te opreme. Šele potem lahko začnemo govoriti o modernizaciji. Pri tem velja omeniti, da največji delež našega proračuna porabimo za stroške dela, manj kot odstotek za modernizacijo. Naša zaveza je, da ta trend obrnemo, zato moramo marsikaj postoriti tudi sami pri sebi, da se razmere izboljšajo. Brez primernih sredstev bo to težko doseči.”

Nato priporoča 20 odstotkov obrambnih izdatkov za modernizacijo. Slovenija namenja, kot pravite, manj kot odstotek. Še dolgo ne boste obrnili tega trenda po zavezniških merilih.

“Po naših izračunih bi takšno razmerje dosegli šele po letu 2020. In to ob predpostavki, da bi naša zaveza, dana Stoltenbergu, obveljala – če bo torej obrambni resor v prihodnjem letu deležen enakega deleža sredstev v razmerju do BDP in potem postopoma vsako leto za 0,04 odstotka BDP več. Dokler ne dosežemo ustrezne ali priporočene delitve obrambnih sredstev, pa moramo ohranjati stanje in nadgrajevati obstoječo opremo. Tudi zato je zelo pomembno, da pripravimo realen srednjeročni program, saj morajo države članice zavezništva vedeti, na kakšen doprinos lahko računajo z naše strani.”

Sindikat ministrstva za obrambo vam očita neodgovorno razporejanje sredstev iz obrambnega proračuna – med drugim so kritični do nabave brezpilotnih letal v času krize, ko so vojaki napol bosi. Kako gledate na to razdvojenost, da Nato na eni strani pričakuje več investicij, naše vojake pa celo tiste, ki se znajdejo v odstotku sredstev iz obrambnega proračuna, zmotijo?

“Na prvem mestu je tudi zame varnost naših vojakov. Imeti morajo ustrezno opremo in usposobljeni morajo biti za delovanje. Nedvomno pa je za sindikaliste na prvem mestu položaj delavca. In prav je tako. Zato moramo eni in drugi iskati ustrezne rešitve. Če Slovenija ne bo sprejela zaveze, da so obramba ter zaščita in reševanje del proračunskih prioritet, bomo morali opraviti resen razmislek o tem, kako v prihodnje. V zvezi z javnim naročilom brezpilotnih letal pa bi izpostavila, da je bilo med tremi ponudbami izbrano slovensko podjetje C-Astral iz Ajdovščine. Dosegli smo najnižjo ceno. Hkrati velja omeniti, da je obrambno ministrstvo v preteklosti sofinanciralo razvoj brezpilotnikov in tudi na tej osnovi je omenjeno podjetje razvilo vrhunsko tehnologijo in je danes uspešen in uveljavljen proizvajalec brezpilotnih letal tudi na mednarodnih trgih. Bi pa vseeno odgovorila glede zagotovitve ustrezne osebne opreme za pripadnike Slovenske vojske. To bomo za vse zagotovili do konca letošnjega leta.”

Kaj se bo zgodilo, če bodo vojaki vsi po vrsti po sodni poti terjali izplačilo nadur? Po uradnih podatkih imajo vojaki skupno neporavnanih okrog 400.000 nadur, sindikati pa operirajo z nekajkrat višjo številko.

“O tem vprašanju obstajajo različna pravna mnenja. Dokler zadeve niso razčiščene, težko minister sledi eni razlagi. Razmere spremljamo, tožbe za zdaj niso množične. Nedvomno pa je to težava, ki se vleče že vrsto let. V preteklosti vprašanje nadur ali prerazporejenih ur ni bilo razrešeno. Pa ne le v vojski, podoben problem imajo medicinske sestre in še nekateri poklici s specifičnimi oblikami delovanja. Delo v vojski poteka v drugačnih delovnih razmerah in ob neenakomerno razporejenem delovnem času. Zato je težko posploševati in iskati pavšalne rešitve za vse. Žal je treba pogledati od primera do primera in vsakega posamično reševati. Kakor bo na sodišču odločeno, temu bomo sledili.”

Že štiri leta zapored vojska ne dosega vladnega kadrovskega načrta. Čemu pripisujete razloge za to, da vojska ne more zapolniti svojih vrst?

“Obstaja nekaj konkretnih razlogov, drugo je splošno mnenje dela slovenske javnosti, da vojske ne potrebujemo. Javno mnenje na splošno ni naklonjeno vlaganju v obrambo ter v zaščito in reševanje. Konkretno pa mlade odvrača od poklica vojaka nizka plača, ki znaša za vojaka za začetnika 922 evrov bruto. Povprečna plača slovenskega vojaka je nekoliko nižja od plač v primerljivih poklicih. Poleg tega imajo vojaki zaposlitev za določen čas do 45. leta starosti in za zdaj nimamo sprejetih jasnih rešitev, kako naprej. Vsekakor je treba okrepiti zavedanje, da sta vojska ter sistem zaščite in reševanja pomembna segmenta slovenske družbe. Če bomo sprejeli rešitve za vojake po 45. letu, bo precej lažje. Novi zakon o obrambi, ki ga pripravljamo, bo ponudil nekatere rešitve. Velja pa omeniti tudi to, da imamo dokaj zahtevne kriterije za sprejem v vojaške vrste. Za začetek obstaja starostna omejitev do 25. leta. Razmišljamo o tem, da bi starostno mejo dvignili, toda po drugi strani je v Slovenski vojski povprečna starost skoraj 40 let. V primerljivih vojskah je ta pod 30 leti. Žal pa moram povedati, da relativno veliko prijavljenih kandidatov ne izpolni zdravstvenih in psihofizičnih kriterijev. Številni imajo povišan holesterol, čezmerno telesno težo, slabo zobovje, slabo fizično kondicijo … Mi pa potrebujemo vojake z dobro kondicijo in v ustreznem zdravstvenem stanju, da lahko opravljajo svoje naloge in da lahko gredo na operacije, kjer je zdravstvena oskrba omejena.”

Soočate se tudi z družbenim problemom – vojaki nimajo ustreznega družbenega statusa in ugleda, četudi vojska kot institucija, sodeč po raziskavah Politbarometra, na lestvici zaupanja v institucije vztrajno kotira pri vrhu. Kakšne ukrepe načrtujete ali morda že izvajate za dvig ugleda vojske?

“Oblikovali smo delovno skupino, ki pripravlja načrt za promocijo Slovenske vojske, da bi se več mladih vključilo v njene vrste. Iščemo torej kratkoročne rešitve, vsi pa se zavedamo, da bo treba poiskati dolgoročne sistemske rešitve. Tudi s tem se intenzivno ukvarjamo. Mlad človek mora videti svojo karierno pot v vojski, zato je treba urediti sistem plač, treba je odpraviti anomalije in poiskati odgovore na neodgovorjena vprašanja. Treba je spremeniti naš odnos, zagotoviti karierni sistem, rešiti status vojakov po 45. letu itd.”

Vašega predhodnika Janka Vebra je s položaja odnesla skrb zaradi posledic spremembe lastništva v Telekomu, ki za zdaj ostaja v slovenski lasti. Je to dobro?

“Mislim, da bi morala vlada vsa podjetja, ki še niso privatizirana, uvrstiti v nedavno sprejeto Strategijo upravljanja kapitalskih naložb, torej tudi tista, ki še niso prodana s seznama petnajstih, katerega je državni zbor potrdil za privatizacijo junija 2013. Sedaj, ko je Telekom ostal v slovenski lasti, ga je po mojem treba vključiti v strategijo in določiti skladno z njo cilje, ki jih mora podjetje doseči. Država ni slab lastnik, lahko pa je slab upravljavec premoženja. Strategija upravljanja kapitalskih naložb je prvi tovrstni dokument, ki ga imamo v Sloveniji, in jasno nakazuje, kako naj bodo upravljana podjetja, kakšno donosnost morajo imeti.”

Vebra je v resnici odneslo s položaja naročilo Obveščevalno-varnostni službi (OVS) ministrstva za obrambo, naj analizira spremembo lastništva v Telekomu za varnostni sistem. Vi ste na hearingu napovedali zamenjavo direktorja OVS. Zakaj vaš prvi izbor za predsednika vlade ni bil ustrezen?

“S predsednikom vlade sva imela kar nekaj tehtnih razgovorov na to temo. Strinjal se je z oceno, da je bil predlagani kandidat kompetenten, vendar je menil, da bi bilo dobro, če bi za direktorja OVS imenovali koga, ki že dela v obveščevalni dejavnosti, torej bodisi v OVS bodisi v Sovi. Opravljamo nove razgovore, neki izbor kandidatov že imamo in kmalu bomo svoj izbor spet predstavili predsedniku vlade.”

Kdo pa je bil vaš prvi kandidat?

“Ne bi ga želela javno izpostaviti. Lahko pa povem, da nobeno od imen, ki so krožila v javnosti, ni bilo pravo.”

Kako ocenjujete prvo leto sodelovanja v Cerarjevi koaliciji? Vaša stranka velja za nestabilno partnerico, poleg sodelovanja v vladi vse bolj tekmuje z opozicijsko Združeno levico, ki se prebija na vrh javnomnenjskih lestvic in zelo očitno krade volivce iz vašega bazena.

“Ne strinjam se z oznako, da smo nestabilna partnerica. Nobena slovenska vlada še ni prenehala dela zaradi Socialnih demokratov. Glede delovanja koalicije in vlade pa menim, da bo v drugi polovici leta še bolj jasna usmeritev vlade, saj bodo v parlament posredovani številni strateški dokumenti, kot je bila denimo strategija upravljanja. Menim, da je v koaliciji pomemben prispevek Socialnih demokratov, ker je pomembno za Slovenijo, da ohrani naklonjenost ljudem in da se vzpostavlja ravnovesje med kapitalom in prispevkom delavca k dodani vrednosti. Vprašanje, kam bi se tehtnica nagnila, če ne bi bilo Socialnih demokratov v vladi.”

Kako kot obrambna ministrica sodelujete z vašim vrhovnim poveljnikom, nekdanjim predsednikom vaše stranke?

“S predsednikom republike, gospodom Borutom Pahorjem, se že veliko let poznava. Najino sodelovanje je dobro. Predsednik kot vrhovni poveljnik mora biti dobro seznanjen z vsem, kar se dogaja v Slovenski vojski. Zato se o najbolj ključnih vprašanjih redno posvetujemo. Seveda pa je ravno tako pomembno dobro sodelovanje s predsednikom vlade, ki je prvi minister med ministri.”

Kako gledate na stališča predsednika republike danes, ko govori, da je treba povečati obrambni proračun, čeprav je ravno on kot predsednik vlade začel trend nižanja obrambnih izdatkov?

“Vedeti moramo, da je imel obrambni resor leta 2010 neprimerno več sredstev kot danes, ko se manko resnično pozna. Takratni predsednik vlade gotovo ni pričakoval, da bodo te odločitve imele tako dolgoročne posledice in da bodo vsi naslednji predsedniki vlad naprej nižali obrambne izdatke.”

Miloš Bizjak in Ljubica Jelušič v Sežani

Državni sekretar Bizjak na medgeneracijskem srečanju gasilskih članic in veteranov v Sežani

Gasilska zveza Slovenije in obalno-kraška gasilska regija sta v soboto, 29. avgusta, organizirala 2. medgeneracijsko srečanje članic in veteranov Gasilske zveze Slovenije. Nekaj sto udeležencev iz cele Slovenije, ki so se zbrali  v sežanskem Zavodu za gasilno in reševalno službo, je pozdravil državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak. Udeležence pa je med drugimi nagovorila tudi podžupanja Občine Sežana in nekdanja ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič.

Miloš Bizjak v Sežani

Kot je v svojem nagovoru poudaril državni sekretar Bizjak, so takšna medgeneracijska srečanja gasilskih članic in veteranov pomembna za izmenjavo znanja in izkušenj med generacijami, ki se je kopičilo v njihovem dolgoletnem delovanju v gasilskih vrstah. Prav vsaka generacija v več kot 145 letni zgodovini slovenskega gasilstva je po njegovih besedah dala svoj pečat k njegovemu razvoju. To, da imamo eno od najboljših gasilskih organizacij tudi v svetovnem merilu, je zasluga ne samo sedanjega gasilskega članstva, temveč je številnih generacij gasilk in gasilcev, ki so vsaka v svojem času dale svoj doprinos k rasti in razvoju gasilstva.

Gasilski veterani v Sežani

Državni sekretar Bizjak je tudi izrazil prepričanje, da se bodo  pridobljena znanja in izkušnje tako kot vedno v dosedanji zgodovini gasilstva še naprej prenašala na mlade generacije gasilk in gasilcev, ki bodo to tradicijo nadaljevali tudi naprej za nove rodove. V nadaljevanju je predstavil še ključne aktivnosti Ministrstva za obrambo na področju zaščite in reševanja in ob tem zagotovil, da bomo posebno pozornost namenili urejanju statusa prostovoljnih gasilcev in drugih prostovoljcev v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. Ob tem je še povedal, da bomo kljub temu, da bo prihodnji državni proračun manjši kot je bil v letošnjem letu, prihodnje leto zagotovili enako višino sredstev za gasilsko dejavnost, kot v letošnjem letu.

Katičeva na Kredarici

Ministrica Katič na odprtju prenovljene meteorološke postaje na Kredarici

V soboto, 29. avgusta, je na Kredarici potekal slovesni dogodek obeležitve šestdesetih let neprekinjenih meteoroloških meritev in opazovanj na Kredarici. Ob tem je bila odprta prenovljena meteorološka postaja ter podpisan nov Sporazum o operativnem sodelovanju med Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za okolje in prostor pri izvajanju meteorološke, hidrološke, oceanografske in lavinske dejavnosti ter spremljanju in proučevanju naravnih nesreč. Sporazum sta na Kredarici podpisali ministrica za obrambo Andreja Katič in ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Ministrica za obrambo Katič je po podpisu povedala: “Veseli me, da s podpisom tega sporazuma nadaljujemo odlično sodelovanje med ministrstvoma in organi v sestavi, torej Slovensko vojsko in Agencijo RS za okolje. Novembra bo minilo deset let, odkar je Slovenska vojska s svojimi pripadniki navzoča tu v osrčju slovenskih gora. Veseli me, da smo ob tej priložnosti našim pripadnikom in meteorologom posodobili meteorološko postajo. V bodoče jim bomo morali posodobiti tudi bivalne prostore, saj so vremenske razmere tu v visokogorju pozimi izredno neugodne, fantje, ki so tu, pa odvisni od sebe in svoje iznajdljivosti.” Ministrica se je ob zaključku zahvalila vsem, ki so pomagali pisati 60-letno zgodbo meteorološke postaje.

Podpis sporazuma MORS in MOP na Kredarici

Nov sporazum je nadaljevanje že do sedaj odličnega sodelovanja obeh ministrstev ter Agencije RS za okolje in Slovenske vojske. Začelo se je leta 2003, ko sta obe ministrstvi sklenili dogovor o sodelovanju z namenom razvoja meteorološke dejavnosti z vidika obrambnega sistema s ciljem večje racionalnosti in učinkovitosti dela obeh ministrstev. Čez dve leti sta to nadgradili Slovenska vojska in Agencija RS za okolje, vključno s skupnim izvajanjem meteoroloških in lavinskih meritev in opazovanj na Kredarici.

Redne meritve in opazovanja vremena in snežne odeje so glavni vir informacij za obveščanje javnosti o trenutnih razmerah v slovenskem visokogorju tako poleti kot pozimi. Hkrati dolgoletne meritve in opazovanja vremena na Kredarici prispevajo v skupno zakladnico informacij o podnebju visokogorja, ki je na spremembe podnebja in njihove posledice še posebej občutljiv.

V dosedanjih 60-tih letih neprekinjenega delovanja meteorološke postaje na Kredarici so opazovalci izmerili in zabeležili množico podatkov o vremenu in snežnih razmerah na Kredarici in njeni okolici. S tem niso omogočili le stalne obveščenosti javnosti o razmerah v gorah, temveč so prispevali tudi pomemben delež k proučevanju vpliva podnebnih sprememb v visokogorju. Ker gre za podatke zbrane daleč od urbanih predelov, lahko iz njih razberemo, kako se je spreminjalo podnebje v naravnem okolju in kako so te spremembe vplivale na visokogorsko okolje. Podatke zbrane na Kredarici zato koristno uporabljajo v svojih raziskavah številni domači in tuji strokovnjaki, med drugim tudi Geografski inštitut Antona Melika SAZU pri proučevanju Triglavskega ledenika.
 
Prve meteorološke meritve in opazovanja so temeljila izključno na delu opazovalcev, danes si pri spremljanju vremena in snežnih razmer v visokogorju vse bolj pomagamo tudi s sodobno merilno tehniko. Letos Agencija RS za okolje zaključuje največji investicijski projekt BOBER, ki ga v večinskem deležu financira Evropska komisija iz kohezijskih skladov. Del teh sredstev je namenjenih tudi posodobitvi in postavitvi novih samodejnih meteoroloških postaj v visokogorju, poleg prenovljene postaje na Kredarici, so postavljene še nove na Voglu, Kaninu, Vršiču, Rudnem polju, Predelu, Korenskem in Pavličevem sedlu, Krvavcu in na Rogli.
 
Meteorološka postaja na Kredarici ima prav poseben, skoraj simboličen pomen, saj je naša edina visokogorska meteorološka postaja. Leži v severozahodnem delu Slovenije, v osrčju Julijskih Alp, pod najvišjim vrhom Slovenije Triglavom (2.864 m) na nadmorski višini 2.514 m. Podatki s Kredarice so vključeni v Svetovni podnebni sistem opazovanj, katerega namen je sprotno spremljanje podnebnih razmer s pomočjo podatkov skrbno izbranih merilnih mest, katerih okolica se s časom ne spreminja. Podatki s Kredarice nedvomno kažejo, da se tudi podnebje v Sloveniji spreminja, najbolj opazno je naraščanje temperature.

Ministrica Katič z gasilci v Kočevju

Ministrica Katič v Kočevju: Zagotavljanje varnosti mora biti uvrščeno med prednostne naloge razvoja države

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je 28. avgusta udeležila slovesnosti ob 60-letnici Gasilske zveze Kočevje. Slovesnost se je začela z gasilsko parado skozi mestno jedro, nato pa je v tamkajšnji športni dvorani potekala slovesna akademija, na kateri je ministrica nagovorila približno petsto gasilcev iz regije in širše.
Kot je v nagovoru dejala ministrica za obrambo Andreja Katič, ima gasilstvo na Kočevskem spoštovanja vredno zgodovino, obenem pa so gasilci danes nepogrešljivi reševalci, ki se soočajo s širokim spektrom nesreč. Pri tem je opozorila na pomen preventive in izobraževanja državljanov ter vzdrževanja visoke ravni operativne pripravljenosti gasilcev.

Govor Katičeve v Kočevju

Kot je dejala, je Gasilska zveza Kočevje pri tem zelo uspešna, saj je pred štirimi leti organizirala 18. mladinsko gasilsko olimpijado. Ministrica je izpostavila vlogo gasilstva skozi zgodovino pri povezovanju v lokalnih skupnostih ter na vpeljavo slovenskega jezika v gasilsko poveljevanje in krepitev slovenske narodne zavesti. Ob tem je spomnila na vlogo, ki so jo gasilci imeli tudi v osamosvojitveni vojni.

Nanizala je vrsto vrednot, ki jih gasilci na Slovenskem negujejo skozi zgodovino, kot so srčnost, odgovornost, domoljubje in solidarnost, in izrazila željo, da te vrednote skupaj prenašamo tudi na druga področja našega življenja. Dejala je, da ljudje pogosto jemljejo varnost kot samoumevno, a ni. “Žal še vedno marsikdo, ko se odločamo, kako voditi državo, meni, da je treba dati prednost kapitalu in da je treba varčevati pri ljudeh. Pa ne sme biti tako,« je poudarila ministrica Katič in dodala, da »je treba doseči nov družbeni dogovor in vzpostaviti ravnovesje med doprinosom ljudi, njihovim delom in znanjem na eni ter kapitalom na drugi strani.”
 

Po ministričinem prepričanju mora biti zagotavljanje varnosti uvrščeno med prednostne naloge razvoja države, pri čemer je treba za delovanje gasilcev zagotoviti tudi ustrezna sredstva. Med prednostnimi nalogami vodstva ministrstva v letošnjem letu je izpostavila pripravo novega nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2016–2022, kjer bo izpostavljen tudi status gasilcev oziroma prostovoljnih reševalcev.

“Prizadevamo si za ustvarjanje pogojev za stimulativne rešitve tako za reševalce kot za delodajalce, predvsem na zavarovalniškem, socialnem, pokojninskem in davčnem področju. Poleg tega želimo izboljšati status za vse prostovoljce, vključene v različne reševalne sestave, dejavne na področju zaščite, reševanja in pomoči, tudi z dopolnitvijo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,” je še dejala Andreja Katič.

Zelenjava in sadje

Židan: Na predlog MKGP je Vlada RS namenila 3.000 ton sadja in zelenjave humanitarnim organizacijam in javnim zavodom

Zaradi viškov sadja in zelenjave, ki so nastali kot posledica ruskega embarga, bo Slovenija s trga umaknila 3.000 ton teh kmetijskih proizvodov in jih namenila humanitarnim organizacijam ter javnim zavodom. Vlada Republike Slovenije je tako na predlog ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana na svoji 50. redni seji sprejela sklep in izdala Uredbo o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo. Uredba določa vrsto ukrepov, upravičence, pogoje in postopke za dodelitev pomoči za nadaljnje izredne začasne ukrepe na trgu s svežim sadjem in zelenjavo na podlagi Delegirane uredbe Komisije o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 1031/2014 o določitvi nadaljnjih začasnih izrednih podpornih ukrepov za proizvajalce nekaterih vrst sadja in zelenjave.

Ukrepi so namenjeni stabilizaciji trga s svežim sadjem in zelenjavo ter ustalitvi cen. Uredba vzpostavlja nadaljnje začasne izredne ukrepe podpore za sektor sadja in zelenjave za preprečevanje in obvladovanje kriz in sicer kot odziv na krizo zaradi podaljšanja ruskega embarga do avgusta 2016. Skupna količina pridelka, do katere je Slovenija upravičena, je 3.000 ton svežega sadja oziroma zelenjave, ki ga Slovenija v celoti namenja za ukrep umik s trga z brezplačno razdelitvijo. Višina sredstev EU za plačilo ukrepa je 1.190.000 EUR.

Uredba predvideva umik s trga z brezplačno razdelitvijo celotne kvote 3.000 ton dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobri država (Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas), ter vzgojno-izobraževalnim zavodom, vpisanim v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za izobraževanje (vrtcem, osnovnim ali srednjim šolam, dijaškim domovom, zavodom za vzgojo otrok s posebnimi potrebami), domovom za ostarele, centrom za usposabljanje, materinskim domovom, zavetiščem za brezdomce, varnim hišam, zavodom za prestajanje kazni zapora in prevzgojnim domovom, pri čemer se zagotovi, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupijo.

S trga se umika sveže sadje in zelenjava tržne kakovosti. Slovenski pridelovalci bodo lahko uveljavljali ukrep za pridelke, kot so jabolka, hruške, slive, paradižnik, korenje, sladka paprika, kumare in kumarice, zelje, cvetača ter glavnati brokoli. Upravičenci bodo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo sadje oz. zelenjavo, in so na agencijo oddali zbirno vlogo za leto 2015 vključno z geoprostorskim obrazcem za vloge in zahtevke na površino, kjer je prijavljeno sadje oz. zelenjava (preverba površin), ali imajo sklenjene pogodbe za pridelek letnika 2015 ter bodo agencijo uradno obvestili o umiku s trga in nimajo ugotovljenih nepravilnosti pri opravljenih kontrolah.