NK Han Židan in Levanič

Predsedstvo SD predvsem o akutnih težavah v zdravstvu in procesu priprave predvolilnega programa ter pripravah na letošnje predsedniške in volitve prihodnje leto

Predsedstvo SD je v četrtek, 23. februarja, na seji v Ljubljani razpravljalo o aktualno-političnih zadevah, s poudarkom na zdravstveni reformi in še zlasti pričakovanjih do skrajšanja čakalnih vrst, je za medije pojasnil glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič. Kot je bilo pričakovano, so med razpravo o aktualnih temah članice in člani predsedstva spregovorili tudi o kadrovanju v SDH in ob tem zastavili pričakovanja, ki jih imajo do te institucije. Socialni demokrati izpostavljamo velika pričakovanja do Slovenskega državnega holdinga (SDH) posebej letos, ko je na mizi kar nekaj postopkov za privatizacijo, do katere so zelo skeptični. Med prvimi vidnimi postopki je banka NLB. Sicer pa smo v SD izrazili nezadovoljstvo zaradi kadrovanja v SDH.

Seja Predsedstva SD 1

“Predsedstvo SD je sprejelo tudi strukturo volilnega štaba oz. način priprave na prihajajoče volitve, torej volitve za predsednika republike, državnozborske in lokalne volitve,” je povedal Levanič. Kot je pojasnil Levanič, na terenu potekajo pogovori glede organiziranosti kampanje za predsedniške volitve oz. glede podpore aktualnemu predsedniku republike Borutu Pahorju, ki vnovič kandidira. Za zdaj po Levaničevih besedah kaže, da je v stranki veliko več naklonjenih temu, da podprejo njegovo kandidaturo, kot pa je tistih proti.

Načeloma sicer v SD za vsake volitve sprožijo postopek evidentiranja kandidatov, v tem primeru pa lahko predsedstvo samo odloči, kako bo stranka ravnala. Glede na odziv na terenu lahko torej predsedstvo odloči, ali bodo podprli Pahorja, svojega kandidata na predsedniških volitvah leta 2012, ali pa odprli postopek evidentiranja kandidatov. O tem se predsedstvo ni odločalo, pač pa se bo stranka o tem odločila glede na dinamiko drugih strank v zvezi s predsedniškimi volitvami.

Seja Predsedstva SD 2

Predsednik SD mag. Dejan Židan je v izjavi za medije ocenil, da ni pričakovati velikih presenečenj in težav pri podpori Pahorjevi kandidaturi. Tudi sam ga podpira. Spomnil je, da Pahor izvira iz socialne demokracije in je bil 15 let tudi strankin predsednik. To po Židanovih besedah ne pomeni, da se strinjamo z vsakim njegovim dejanjem, a spoštujemo njegovo dosedanje delo ter stališča za bolj enotno Slovenijo.

Židan je komentiral tudi pisanje nekaterih medijev v zadnjih dneh o domnevnih notranjih nesoglasjih v SD. Po njegovih besedah je za SD značilno, da ne uniformirajo razmišljanja ljudi, pač pa cenijo njihova razmišljanja. “Pri Socialnih demokratih je razvita notranja demokracija in tako bo tudi v prihodnje,” je zagotovil predsednik Židan. Zaveda se, kot je dodal, da bo pisanja o SD še več, ker nam podpora javnosti narašča. “To pomeni, da so naši konkurenti postali nekoliko bolj živčni,” je prepričan Židan. Pojasnil je še, da stranka SD pripravlja tudi predvolilni program, ki bo ponudil možnost za boljšo Slovenijo.

Tribuna o zdravstvu

Na javni tribuni Foruma starejših SD pozivi k reorganizaciji vodenja v zdravstvu

V Ljubljani je potekala javna tribuna Foruma starejših Socialnih demokratov o dostopnosti do zdravstvenih storitev, na kateri so sodelovali nekdanji ministri za zdravje in direktorjev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vodil pa jo je predsednik foruma mag. Franc Hočevar. “Aktualne čakalne vrste v zdravstvu so nedopustne,” je na tribuni poudaril Hočevar, ki so mu pritrdili tudi nekateri od nekdanjih zdravstvenih ministrov in direktorjev zavoda za zdravstveno zavarovanje. Eden najbolj pogostih pozivov sodelujočih pa je bil poziv k reorganizaciji vodenja v zdravstvu.

Tribuna o zdravstvu 01

Hočevar je pri tem opozoril na ključno zadevo, da mora aktualna politika spoznati, da so zadeve z malo več angažiranosti na vseh straneh rešljive, ne samo z večjim finančnim vložkom, ampak še posebej z reorganizacijo znotraj zdravstvenega sistema, kjer sam vidi še veliko rezerv za izboljšave na področju vodenja samega zdravstvenega sistema.

Tribuna o zdravstvu 15

Po mnenju predsednika foruma Franca Hočevarja so starejši še posebej zainteresirani, da se uredijo problemi, ki so povezani z dostopnostjo do zdravstvenih storitev. Te niso povezani le z dolgimi čakalnimi vrstami, ampak tudi z drugimi težavami in vzroki. “Dolge čakalne vrste so eden od ključnih kazalnikov za oceno organiziranosti zdravstvenih zavodov, razporeditve zmogljivosti oz. mreže, stanja zdravstvene informatike, predvsem pa za oceno operativne usposobljenosti zdravstvenih institucij, splošnega razpoloženja in zaupanja do sistema zdravstvenega varstva,” je poudaril Hočevar.

Tribuna o zdravstvu 12

“Dostopnost do zdravstvene storitve, še zlasti takrat, ko jo nujno potrebujemo, je eden od ključnih dejavnikov za ocenjevanje kakovosti zdravstva, njegove učinkovitosti in kakovosti življenja,” je povedal predsednik foruma Hočevar. “V Forumu starejših Socialnih demokratov smo se zato odločili, da izpostavimo to težavo, da ocenimo in presodimo ali nova zakonodaja in aktivnosti, ki jih izvajajo državne institucije s področja zdravstva, ponujajo prave rešitve, in da povemo, kaj je po našem mnenju prav in kaj je narobe,” je še pojasnil Hočevar.

Tribuna o zdravstvu 10

Nekdanji minister za zdravje in nekdanji direktor ZZZS Borut Miklavčič je tribuni dejal, da je vodenje slovenskega zdravstva v krizi. Izvirni problem pa je upravljanje z razpoložljivimi sredstvi, namenjenimi za zdravstvo. “Tu smo slabi na vseh ravneh,” je poudaril Miklavčič.

Tribuna o zdravstvu 11

Mag. Martin Toth iz ekspertne skupine v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), v času aktivnega življenja pa je bil med drugim svetovalec generalnega direktorja ZZZS, je dejal, da je boljša organizacija v zdravstvu mogoča že ob obstoječi zakonodaji. Dostopnost je po njegovih besedah odvisna od številnih sistemskih sprememb, toda najprej je treba uresničiti že veljavna določila za večjo dostopnost. Menil je tudi, da vseh potreb ni mogoče zagotoviti iz javnih sredstev.

Tribuna o zdravstvu 04

Nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber je ob zadnji Tothovi ugotovitvi opozoril, da je zdravstvene pravice, ki jih ljudje nujno potrebujejo, treba zagotoviti z javnimi sredstvi. Glavna usmeritev predlagane zdravstvene reforme, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa je po njegovi oceni dobra. Tisti trenutek, ko je treba nekaj dodati iz svojega žepa, kar nekateri naredijo težje, se začne razslojevanje, je izpostavil. “Predlog ohranja javni zdravstveni sistem, hkrati pa naroča, kaj se mora še popraviti,” je menil Keber.

Tribuna o zdravstvu 09

Po opozorilu nekdanjega zdravstvenega ministra mag. Andreja Bručana javno zdravstveno službo lahko izvajajo tisti, ki delujejo pod enakimi pogoji evropskega pravnega reda. Vendar bi moralo biti tržno delo koncesionarjev strogo ločeno od dela, ki ga opravljajo kot koncesionarji. “Nujen je strog nadzor, vendar ne samo nad koncesionarji, ampak tudi nad javnimi zavodi,” je dejal Bručan.

Tribuna o zdravstvu 02

Po besedah nekdanjega ministra za zdravje dr. Božidarja Voljča naj bi čakanje na zdravstvene storitve pravično urejale čakalne liste. “Če so te objektivne, so pomembno orodje za načrtovanje ukrepov,” je dejal Voljč. Pomanjkanje podatkov pa po njegovem opozorilu ne omogoča dobrega nadzora in vodenja. “Za večjo dostopnost do zdravstvenih storitev so potrebna tudi dodatna sredstva,” je dejal nekdanji direktor ZZZS Franc Košir. Spomnil pa je na ugotovitve, da ni dovolj le vodenje čakalnih dob, ampak je treba opraviti še vrsto drugih nalog, denimo preverjati pogoje za zdravstveni poseg.

Gostje na tribuni

Tribune so se med drugimi udeležili tudi predsednik SD mag. Dejan Židan, predsednik ZDUS Janez Sušnik in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik ter številni drugi gostje. Predsednik SD je v uvodu razprave izpostavil, da je pravica vsakega državljana, da ima dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, zato se Socialni demokrati borimo za zdravstvo, ki bo solidarno in dostopno za vse ljudi.

Matjaž Han v izjavi za medije

Han: “Če se je lahko sprejel poseben zakon za Magno Steyr, se lahko tudi zakon za reševanje podjetja Cimos in delovnih mest.”

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han se je odzval na vse večje težave podjetja Cimos, od nakupa katerega je svoj odstop napovedal italijanski sklad Palladio Finanziaria. “Dovolj je bilo govora o politični odgovornosti takrat, ko se pojavijo komplikacije. Vsi se obračamo na korporativno, neodvisno upravljanje, pa vidimo, kam nas je to pripeljalo,” je bil jasen Han ob novinarskem vprašanju politične odgovornosti glede nastale situacije.

Po njegovem mnenju mora krmilo v roke vzeti vlada ter s tem prevzeti odgovornost za reševanje več kot 4000 delovnih mest, od tega 1800 v Kopru, 800 v Mariboru, 300 v Vuzenici in kopico podjetij, vezanih na Cimos. Han je ob tem izrazil pričakovanje, da politika pomaga podjetju. “Če smo lahko sprejeli poseben zakon za Magno Steyr, verjemam, da lahko tudi zakon za reševanje Cimosa in delovnih mest v Sloveniji,” je poudaril Han.

Han je povedal, da je to razlog njegovega poziva koaliciji, da se nemudoma sestane in najde rešitev, ki bo Cimos obvarovala pred stečajem in izgubo delovnih mest, ne glede na to, kaj poreče Evropa zaradi t.i. državnih pomoči. Ob tem je Han spomnil na ukrep nemške vlade, ki je kupila podjetje Opel v težavah ter ga s tem tudi rešila.

Jernej Pikalo - kolumna

Komentar dr. Jerneja Pikala: Modernizacija šolstva in vprašanje prenove vsebin različnih izobraževalnih programov

Izobraževalni sistem v Sloveniji je eden najpomembnejših družbenih podsistemov. Je tudi eden od najstabilnejših, saj smo ga v Sloveniji kljub krizam, težnjam po njegovi privatizaciji, pritiskom po nižanju standardov in (pre)pogostem zakonskem mrcvarjenju in preobremenjevanju z nepotrebnimi pravili, rokohitrskimi spremembami in preobsežno regulacijo, uspeli obdržati na zavidljivo visoki ravni. Vsak dan mu zaupa velika množica staršev, da so naši otroci v dobrih in strokovnih rokah, saj zagotavlja varno in spodbudno okolje za razvoj, od vrtca do univerze. Slovenski izobraževalni sistem danes po mnogih kazalcih spada med petnajst najboljših izobraževalnih sistemov na svetu, kar je izjemno v družbi nekaj manj kot dvesto držav sveta.

A zadovoljiti se s sedanjim stanjem bi bilo kratkovidno. V naravi izobraževalnega sistema je, da ga je potrebno stalno izboljševati in nadgrajevati ter prilagajati na prihodnje izzive. Pogledati moramo 20-30 let v prihodnost, predvideti glavne smeri razvoja, predvsem pa analizirati sedanje slabosti, ki bi jih bilo v bodoče potrebno popraviti ali nadgraditi. Izobraževalni sistem, tako kot mnogi drugi, namreč zahteva veliko načrtovanja, analiziranja trendov, usklajenega delovanja z drugimi podsistemi, predvsem pa daljnovidnost, ambicije in nekaj drznosti v razmišljanju. Zdi se, da je današnje upravljanje slovenskega šolskega sistema preveč statično, kratkovidno, predvsem pa reakcijsko, kar pomeni, da niso jasno dogovorjene in izražene ambicije, da o ambicijah ne obstaja družbeni konsenz in da je vodnje politike na tem področju zgolj odzivanje na dogodke, ki so se zgodili, brez dolgoročne vizije in za njeno uresničevanje potrebnega voditeljstva. Inovacije in pobude zanje se izgubljajo v nesistemskosti, sistem je premalo razvojno naravnan.

Zato si velja zastaviti vprašanje, kaj sploh želimo od šolskega sistema? Se želimo zadovoljiti s sedanjim stanjem ali sistem razvijati v smeri, da bo Slovenija tudi v prihodnjih 20-30 letih država z eno bolje izobraženih delovnih sil v Evropi, eno najmanjših stopenj kriminala in široko razgledano populacijo, ki ne bo samo govorila več tujih jezikov, ampak bo enakopravno sodelovala pri reševanju domačih in globalnih razvojnih vprašanj? Da bi to dosegli, je potrebna ambicija in široka družbena zavezanost temu cilju, predvsem pa usmerjenost v posameznico in posameznika pri načrtovanju izobraževalnih politik – saj zanju gre.

Izobraževalni sistem moramo razvijati v smeri, da bo zagotavljal enake življenjske možnosti za vse. Nesprejemljivo je, da npr. otroci iz šibkejših socialnih okolij ali določenih (geografskih) območij nimajo enakih izobraževalnih možnosti kot njihovi vrstniki, vrstnice. Razlike bodo vedno obstajale, a sistem mora sprejemati ukrepe, s katerimi se bodo razlike zmanjševale, ne povečevale. Vsakemu in vsaki mora biti omogočeno, da razvije njene ali njegove talente do maksimuma njenih ali njegovih sposobnosti. V katero smer bo posameznica ali posameznik razvijal svoje talente, je njena oz. njegova stvar, naloga sistema je, da ga za to maksimalno dobro opremi.

Znanje in veščine so ključne za blaginjo človeka. Vedno več podatkov kaže na to, da se prične ustvarjanje razlik v življenjskih možnostih in kasnejši blaginji že ob prvem vstopu v izobraževalni sistem, v vrtcu. Kakovostna predšolska vzgoja zmanjšuje primanjkljaje otrok, ki imajo manj vzpodbudno domače kulturo in socialno okolje. Čeprav se marsikomu zdi, da se otroci v vrtcu »samo« igrajo, je ravno to način opremljanja otrok z besednim zakladom, ki je ključen za nadaljni intelektualni razvoj, skozi igro se učijo socialnih veščin, vedenja, medosebnih odnosov, razreševanja konfliktov, itn. Celo najbolj razvite države sveta danes ugotavljajo izjemen vpliv predšolske vzgoje na kasnejši razvoj in blaginjo posameznic in posameznikov ter družbe. Ne samo, da se “izplača” vlagati v izobraževanje, to “izplačilo” vloženega denarja za družbo je več kot samo nekajkratno.

Da bi lahko omogočili razvoj človeških potencialov, si moramo prizadevati za dvig kakovosti izobraževanja ter enake priložnosti za vse. Ni dovolj, da je vrhunsko izobražena samo peščica – v populaciji dveh milijonov je dragocen vsak talent, na kateremkoli področju že. Nobena država, ki želi izboljšati svoj položaj v globalnem gospodarskem sistemu, si ne more in ne bi smela privoščiti zanemarjanja človeških potencialov, sploh ne majhne oziroma (pol)periferne države. Prehod Slovenije iz (pol)periferne države v visoko razvito državo je odvisen od uspešnega vlaganja v razvoj lastnega prebivalstva (sposobnosti, talentov, znanja). Samo sistem javnega šolstva je tisti, ki lahko zagotovi kakovostno izobrazbo za vse, ne glede na to iz kakšnega socialnega ali lokalnega okolja prihajajo.

Nekateri v družbi so podpovprečno ali nadpovprečno nadarjeni. Za njih naj velja prav posebna skrb. Medtem ko imamo relativno dobro razvit sistem dela s tistimi, ki običajnih obremenitev ne zmorejo, pa zaostajamo pri delu s tistimi, ki zmorejo več. Z nadpovprečno nadarjenimi se dela sistematično v osnovni in srednji šoli, na univerzah posebnih vzpodbud za delo z nadpovprečnimi ni. Države v naši soseščini in dlje imajo bolje razvite sisteme dela z nadarjenimi, ki niso ozko vezane samo na izobraževalni sistem, ampak pri tem sodelujejo tudi drugi družbeni podsistemi (zavodi za zaposlovanje, fundacije, društva, …). Prevetriti bo treba sistem dela z nadarjenimi, ga organizirati bolj sistematično, predvsem pa ga razviti na tistih delih izobraževalnega sistema, kjer še ni dovolj razvit ali pa ne deluje.

Če želimo dvig kakovosti izobraževanja, moramo dati več avtonomije učiteljem in učiteljicam, da znotraj izobraževalnih programov dosegajo in presegajo začrtane cilje. Pri tem naj bodo avtonomni, a za svoje delo tudi odgovorni ter primerno nagrajeni. S krepitvijo avtonomije se bo tudi okrepil ugled učiteljskega poklica v družbi. V študij za učiteljski poklic moramo privabiti najboljše iz srednjih šol, kajti to je zagotovilo, da se bo znanje kakovostno prenašalo naprej in se nadgrajevalo.

V razmišljanje o modernizaciji šolstva sodi tudi vprašanje prenove vsebin različnih izobraževalnih programov. Programi morajo slediti duhu časa in sprememb v družbi, a obenem do njih ohranjati kritično distanco. Pri spremembah se je kratkovidno navezovati na današnje potrebe trga delovne sile, kajti te so ponavadi že povsem spremenjene, ko posamezniki ali posameznice končajo s šolanjem. To pa seveda ne pomeni, da izobraževalnih programov za tiste poklice, ki imajo neposreden izhod v določeno zaposlitev, ne razvijamo skupaj s partnerji iz gospodarstva, obrti, itn.

Znanje je in mora ostati javna dobrina, do katere bi moral imeti dostop vsaka in vsak ne glede na materialne zmožnosti in starost. Izobraževanje ni samo za mlade, ampak za vse. Pri tehnološkem posodabljanju šolstva je za to potrebno paziti, da ne zadovoljuje samo šolskih interesov, ampak širše družbene, kajti znano je, da so npr. starejši v Sloveniji na repu Evropske unije po veščinah v uporabi informacijsko komunikacijskih tehnologij. Šola je veliko več kot zgolj izobraževalna ustanova, je center družbenega in družabnega življenja.

Dr. Jernej Pikalo je nekdanji šolski minister, predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport ter profesor na FDV

Židan in Škoberne na vrhu koalicije

Židan na vrhu koalicije: “Med strankami koalicije si želimo nekaj manj predvolilnega obnašanja in nekaj več želje po enotnem izvrševanju koalicijske pogodbe.”

Na Brdu pri Kranju je v četrtek, 16. februarja, potekal pogovor med ministri in poslanci o projektih iz koalicijskega sporazuma, ki jih želi do konca mandata izpeljati vladna koalicija. Kot je ob prihodu na Brdo povedal predsednik SD mag. Dejan Židan, “se Socialni demokrati zavedamo, da je do volitev več kot eno leto in nobene potrebe ni, da se že sedaj obnašamo, kot da smo v predvolilnem času, ob tem pa verjamem, da se bomo uspeli dogovoriti, da bo med strankami nekaj manj predvolilnega obnašanja in nekaj več želje po enotnem izvrševanju koalicijske pogodbe”.

Tudi v SD pa imamo po besedah Židana nekaj prioritet. “Mi se zavedamo, da smo v tem trenutku ne samo v gospodarski, ampak nasploh v rasti. Z nekoliko sreče izven meja Slovenije, se bo ta rast nadaljevala še vsaj štiri, morda pet let in pomembno je, da imajo od tega korist vsi državljani, ne samo elite, ki živijo v Sloveniji,” je dejal predsednik SD.

Židan je izpostavil tudi, da nas v SD veseli, da je ena izmed tem v ospredju zdravstvo in dodal, “da smo pri ukrepih v zdravstvu s poudarkom na zmanjševanju čakalnih vrst pripravljeni sodelovati tudi v SD”. Židan je ob tem pojasnil, da je bil zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s stranko SD usklajen že oktobra lani in nam je žal, da se je vmes na ministrstvu spremenil.

“Mi več zelo velikih pričakovanj nimamo, se pa zavedamo, da smo dobro leto pred volitvami. V kolikor uspemo s tem zakonom nekoliko bolj ločiti javno in zasebno zdravstvo, nekoliko jasneje definirati koncesije in še kakšne malenkosti, moram reči, da bomo zadovoljni,” je povedal predsednik SD.

Vrh koalicije

Predsednik SD Dejan Židan se je na posvetu koalicije zavzel za to, da vsi skupaj uresničujemo koalicijski sporazum do konca mandata. “A moramo biti realni in se dogovoriti, kaj sploh lahko še sprejmemo dobro leto pred volitvami,” je v nagovoru poslancem poudaril Židan.

“Socialni demokrati ne verjamemo, da bi lahko sprejeli zakone, ki v koaliciji niso usklajeni, kot na primer predloge s področja zdravstva in tudi šolstva, kjer je na vladi obstal predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga v SD in DeSUS ne podpiramo,” je povedal Židan in ob tem poudaril, da je ta zakon povsem neusklajen zato nima nobene možnosti, da nadaljuje pot na vladi ali kasneje v DZ. Po njegovih besedah so se na vladi dogovorili za ekspertno skupino, ki bo preverila, ali obstaja možnost za zbližanje stališč, “prav tako pa želimo, da se nadaljuje s pobudo SD na ustavni komisiji v DZ”.

“V tem trenutku je že neprimerno napovedovati neke velike spremembe zdravstva po treh letih vladanja, ki ga ima koalicija za sabo. Rešiti moramo akutne težave, to so čakalne vrste, ki kljub velikim besedam še kar naraščajo,” je poudaril Židan. “Sicer pa v SD podpiramo razmišljanje ministrice, da bo priskrbela dodaten denar, in sicer 40 milijonov evrov za dodatne storitve,” je še povedal Židan.

Po njegovih besedah smo se na posvetu dogovorili, da se čim dlje vedemo, “kot da smo kompetentna vladna koalicija z eno nalogo, in to je uresničevanje koalicijske pogodbe”. V SD se bomo tako vedli, “dejstvo pa je, da bo, bližje kot bomo volitvam, manj možnosti za sistemske ali resne spremembe”.

Vrh koalicije s poslanci SD

Marija Bačič

Poslanka Bačič: “S pomočjo osebne asistence se bodo invalidi lahko enakovredno vključevali v skupnost, izobraževanje in zaposlovanje.”

Ob drugi obravnavi predloga zakona o osebni asistenci na seji Državnega zbora je poslanka SD Marija Bačič v razpravi o amandmajih izpostavila, da je zakon namenjen najbolj ranljivi populaciji, invalidom, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih opravil, ki jih zaradi oviranosti sami ne morejo opraviti.

“Ta zakon, je zelo pomemben zakon in upam, da ga bomo v Državnem zboru tudi soglasno podprli,” je poudarila poslanka. Zakon sledi konvenciji o pravici invalidov in zagotavlja pravice do dostojanstva, enake obravnave in samostojnega življenja, mora pa, po poslankinih besedah, slediti tudi načelu “nič o invalidih brez invalidov”. “Namreč ti edini vedo, kaj resnično potrebujejo, obiskalo nas je kar veliko invalidskih organizacij, ki so v imenu svojih članov povedale kaj pričakujejo od osebne asistence, mi smo jim prisluhnili in upam, da z njimi dosegli tudi dogovor o tem zakonu,” je dodala poslanka Bačič.

Ob tem je povedala, da se je tudi tekom dopolnjevanja zakona želelo priti nasproti tistim, ki so bili sprva nezadovoljni. “Slepim, gluhim, gluhoslepim in naglušnim s tem, ko se je z amandmajem  koalicije popravilo 9. člen zakona tako, da se število ur spremstva in komunikacije na teden spremeni v 30 ur na mesec,” je pojasnila poslanka SD. “Te ure bodo lahko koristili v strnjeni obliki, kar pomeni, da se bodo lahko vključevali v programe ohranjanja zdravja v zdraviliščih ali v športne, kulturne dejavnosti, lahko pa bodo v zameno za to dobili tudi denarno nadomestilo, koriščenje pa ne bo vezano na 65 let,” je izpostavila Marija Bačič ter ob koncu razprave izrazila zadovoljstvo, da bodo osebno asistenco dobile tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju.
 
Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk je ob razpravi o amandmajih k zakonu ocenila, da je bistvena razlika, ki se bo uveljavila s sprejemom tega zakona o načinu sprejemanja osebne asistence, ki ne bo več zgolj možnost, temveč pravica. “Ko se nekaj določi kot pravica, se vedno določijo tudi pogoji, pod katerimi lahko za to pravico zaprosiš, jo zahtevaš, jo pridobiš, jo uresničuješ in pogoji so v zakonu določeni na način, ki je izhajal – tako jaz razumem predlagatelja, tako tudi mi razumemo na ministrstvu in tako smo tudi razumeli invalidske organizacije – iz nekih njihovih lastnih ocen, kako bi zadeva funkcionirala, čemu je osebna asistenca namenjena in v katerem obdobju je najbolj potrebno, da jo oseba ima,” je pojasnila državna sekretarka.  

Po besedah Martine Vuk je pomembno zavedanje, da je oviranost, pa naj bo to senzorna ali pa gibalna, samo ena od značilnosti, ki so skupne invalidkam in invalidom oziroma tem osebam, absolutno so si pa med seboj različni. Zato je po njenem vedno potrebna, ko se ocenjuje potreba, individualna ocena.  “Iz tega razloga bodo oblikovane posebne strokovne komisije pri centrih za socialno delo, ki bodo opravljale te individualne ocene, na podlagi katerih se bo določal obseg potreb. In po določenem obsegu potreb bo imela ta oseba možnost uveljavljati osebno asistenco,” je menila Martina Vuk.
 
Predvideva se, da bo zakon stopil v veljavo s 1. 1. 2019, kar je po mnenju državne sekretarke namenjeno vzpostavitvi komisije, da se postavi celoten sistem, v proračunih zagotovijo sredstva in v tem času sprejme tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.  Le na ta način, torej v povezanosti obeh zakonov, bo po besedah državne sekretarke tistim, ki pomoč potrebujejo moč zagotoviti čim daljše življenje v skupnosti, doma in čim večja podpora za to, da lahko nekdo, ki potrebuje pomoč, ali kljub temu, da potrebuje dodatno pomoč, živi samostojno.

Jan Škoberne v DZ

Škoberne o predlogu zakona o vajeništvu: “Poleg znanja je potrebna tudi veščina, saj znanje in veščina skupaj tvorita kompetenco.”

Namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov, poslanec Jan Škoberne je ob razpravi o predlogu Zakona o vajeništvu poudaril, da Slovenija, podobno kot Evropska unija, ugotavlja, da je in želi biti družba znanja. “V okoliščinah globalizirane družbe biti zgolj družba znanja ni dovolj, saj je poleg znanja potrebna tudi veščina, saj znanje in veščina skupaj tvorita kompetenco, ki mora svoje temelje iskati v realni izkušnji,” je dodal Škoberne.

Prav zato je po njegovih besedah pomembno, da slovenski izobraževalni sistem znanje opremi z veščino v prid čimprejšnje in kakovostne integracije posameznikov na trg dela. “Resda na tovrstni zakon, ki bo mladim omogočil stik in izkušnjo prakse, čakamo predlogo,” je povedal Škoberne in hkrati ocenil, da “sedanji predlog odgovarja na ključne dileme, ki jih sodelovanje med izobraževanjem in proizvodnjo, industrijo, obrtjo, seveda tudi prinaša”.

Ob tem je opozoril, da pri zakonu ne gre pričakovati čudežev in da bo uspešnost implementacije zakona odvisna od vseh deležnikov v procesu vajeništva. “Na eni strani od obrtnika, učitelja, dijaka in seveda tudi javnosti, ki mora imeti ustrezno mero razumevanja ter potrpljenja, hkrati pa solidarne podpore do procesa, da bo slednji uspešen,” je pojasnil Škoberne.

Prav tako je Škoberne poudaril, da so bila v predlogu upoštevana opozorila Socialnih demokratov, da mora biti za opravljeno delo v okviru izobraževalnega procesa nagrada ter da se te dohodke ne upošteva pri odmeri socialnih transferjev. “To pomeni, da bo dijak, vključen v vajeniški sistem, še vedno lahko prejemal tako državno štipendijo, kot tudi denimo otroški dodatek, s čimer ne bo ogrožen sistem solidarnosti in s tem tudi ne eksistenčna sposobnost družine, da podpira svojega otroka pri vstopu v tovrsten sistem izobraževanja,” je poudaril Škoberne.  

Po njegovem je pomembno, da so po načelu »vsako delo šteje« iz naslova opravljenega dela plačani prispevki za pokojninsko dobo, kar poudarja ima še toliko večji pomen v luči dinamike trga dela, ki se je v zadnjem obdobju razvila. “Ko praktično ob vstopu ni več zaposlitev za nedoločen čas in je s tega vidika, vsako leto, vsak mesec delovne dobe še posebej pomemben,” je povedal Škoberne.

Kritike opozicije, da zakon prihaja prepozno, je poslanec SD zavrnil z vidika pripravljenosti pripravljavca zakona, da se najde socialni dialog, ko ima  sedaj zakon kljub prvotnim nasprotovanjem različnim interesnim organizacijam ter sindikatom večinsko podporo.

“Dilema, ki ostaja v tem predlogu, je po mnenju poslanca nujnost pedagoškega in andragoškega usposabljanja za tiste, ki bodo izvajali vajeništvo,” je opozoril Škoberne in dodal, “da gre namreč za mojstra oz. mojstrico, katerega oz. katere ključna naloga je naučiti vključene v procesu delati, torej, veščine, ki se odvijajo v delavnici, v obratu, v storitvenem delu in na ta del bomo seveda morali dati odgovor”.

“Reči, da nekdo, ki je mojster v svojem poklicu, denimo orodjarskem ali mizarskem 30 let, nima ustreznega znanja in veščine, da bi svoje zaposlene, v tem primeru pa tudi vajence, naučil delati in znal opozoriti na ključne in najpomembnejše veščine, prepreke pa tudi nevarnosti, bi bilo podcenjujoče do ljudi, ki imajo ogromno znanja in so k tej družbi veliko prispevali in lahko tudi s podporo tega zakona še veliko dajo,” je ocenil poslanec SD.

V zaključku razprave pa je Škoberne izrazil podporo zakonu v prvi obravnavi “v pričakovanju Socialnih demokratov, da se tekom nadaljnjega zakonodajnega postopka opravi konstruktivna razprava, na način, da se bo zakon z dopolnitvami naredil še boljši”.

Posvet o reorganizaciji CSD v Ljutomeru

Ministrica Kopač Mrak s posvetom v Ljutomeru pričela javne predstavitve projekta reorganizacije CSD-jev po Sloveniji

V Ljutomeru je potekal prvi iz niza regijskih posvetov, s katerimi Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavlja predlog sprememb Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago za reorganizacijo centrov za socialno delo (CSD). Poglavitni namen reorganizacije, ki poteka pod sloganom »Na teren, bližje k ljudem«, je izboljšanje storitev za državljane. Projekt reorganizacije pa vključuje tri ključne izboljšave, in sicer novo organizacijsko strukturo CSD-jev, informativno odločbo in projekt socialne aktivacije.

Projekt reorganizacije CSD sta v Ljutomeru predstavili ministrica dr. Anja Kopač Mrak in v.d. direktorice direktorata za socialno delo Tanja Amon. Vse zbrane je v uvodu pozdravila županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba, na posvetu je sodeloval tudi župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, posveta, ki ga je moderiral predsednik Rejniškega društva Slovenije mag. Darko Krajnc, pa so se udeležili številni socialni delavci iz regije, predstavniki nevladnih organizacij s področja socialne dejavnosti, župani in občinski svetniki ter zainteresirana javnost z območja centrov za socialno delo Ljutomer, Lendava, Murska Sobota in Gornja Radgona.

Posvet v Ljutomeru o CSD

Nova organizacijska struktura ohranja obstoječih 62 CSD in 1.169 zaposlenih. CSD še naprej ostajajo vstopna točka za vse pravice, bodo pa razbremenjeni administracije in upravnih postopkov.  Vzpostavlja se 16 območnih CSD, ki bodo upravljali pravne, finančne in računovodske zadeve ter informatiko za vse lokalne enote CSD v regiji. Vključevali bodo regijsko interventno službo, po potrebi bodo oblikovali mobilni  strokovni tim; v nekaterih regijah bodo krizni centri (kjer ti že obstajajo).  Vsak območni CSD bo vključeval enoto za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in enote CSD.

Posvet v Ljutomeru

Informativna odločba prinaša avtomatično in ponavljajočo se centralno določitev premoženjskega položaja družine, ki bo služila določitvi (letnih) pravic iz javnih sredstev (podobna davčnemu informativnemu izračunu). Prve testne informativne odločbe bodo predvidoma izdane jeseni 2017. Socialna aktivacija pa je projekt, ki bo v obdobju 2017-2020 omogočil zaposlitev 48 socialnih aktivatorjev, ki bodo delali na terenu z dolgotrajno brezposelnimi osebami in jih usmerjali v programe socialne aktivacije. Trije aktivatorji bodo imeli sedež v Ljutomeru.

Kopač Mrak in Jevšek na posvetu

“Z reorganizacijo želimo poenotiti delovanje CSD-jev, omogočiti več časa za strokovne naloge, vzpostaviti skupne službe, povečati učinkovitost in kakovost dela, izboljšati dostopnost storitev in razviti nove oblike strokovnega dela,” je v Ljutomeru poudarila ministrica Kopač Mrak.

Anja Kopač Mrak na posvetu v Ljutomeru

Tanja Amon je dodatno pojasnila pričakovane koristi reorganizacije Centrov za socialno delo po Sloveniji. “Zaposleni na enotah CSD bodo na eni strani razbremenjeni administracije in upravnih postopkov; zaradi več terenskega dela pa bodo bolj vpeti v lokalno okolje. Reorganizacija bo omogočila tudi enak standard storitev za uporabnike po celotni Sloveniji,” je pojasnila v.d. generalne direktorice direktorata za socialno delo Tanja Amon.

Z regijskimi posveti skuša ministrstvo k sodelovanju pri nastajanju zakona privabiti kar najširši krog strokovne in druge zainteresirane javnosti. Osnutek sprememb je od 15. februarja v javni obravnavi, v drugi polovici marca na ministrstvu načrtujejo obravnavo zakona na seji vlade, nato pa bodo zakon posredovali v obravnavo Državnemu zboru. Ministrica Kopač Mrak pričakuje, da bo zakonodajni postopek zaključen do letošnjega poletja, v jeseni bo sledil začetek izvajanja reorganizacije, ki bo z vzpostavitvijo območnih enot zaključena predvidoma v začetku prihodnjega leta.

Regijski posveti o reorganizaciji bodo potekali celotno pomlad in po vsej Sloveniji, z zbranimi predlogi bodo predlog zakona dopolnjevali ves čas vladne in zakonodajne obravnave. Reorganizacija CSD poteka po 20 letih obstoječe ureditve, zato je sodelovanje strokovne javnosti pri nastajanju zakona toliko bolj pomembno, saj bodo le tako doseženi cilji projekta.

Naslednji regijski posvet bo potekal že 21. februarja v Ilirski Bistrici. Več o projektu reorganizacije CSD si lahko preberete na: http://skrci.me/qDlsF

SD - Ozadje 3

Socialni demokrati poudarjamo: Protitobačni zakon naj bo namenjen omejevanju tobaka, ne pa političnim podtikanjem!

V stranki Socialnih demokratov smo se morali odločno odzvati glede nekaterih podtikanj in neresničnosti, ki so se pojavile v javnosti ob sprejemanju protitobačne zakonodaje.

Socialni demokrati podpiramo Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Ob tem pa poudarjamo: govoričenja o vplivu interesnih skupin, ki naj bi botrovale našim pomislekom glede uvedbe enotne embalaže, so natolcevanja, ki se jih nekateri poslužujejo – najverjetneje – zaradi prekrivanja lastnih interesov.

Socialni demokrati nikoli nismo nasprotovali uvedbi enotne embalaže, tekom zakonodajnega postopka pa smo opozarjali na morebitne – izjemno škodljive posledice – rokohitrske uvedbe enotne embalaže, ki presega okvire evropske direktive. Menimo, da ima predlog, tudi glede na mnenje Zakonodajno-prave službe Državnega zbora, v členih, ki urejajo uvedbo enotne embalaže, veliko nejasnosti in trdimo, da so ti členi polje velikih tveganj za tožbe in odškodninske zahtevke, navezujoč se na vprašanje lastninske pravice.  

Še več, te določbe so v nekaterih delih vprašljive tudi z vidika ustavnosti, zato bi bilo po našem prepričanju edino sprejemljivo, da se bi ta materija uredila v posebnem zakonu, žal pa naš amandma na matičnem odboru ni dobil zadostne podpore. Z amandmajem k zakonu smo tako želeli, da bi se členi glede enotne embalaže črtali, tako, da bi se o tej vsebini pripravil poseben zakon. Le na ta način bi se lahko – tudi po vzgledu držav, ki so že uvedle enotno embalažo – zagotovilo zadostno mero pravne vzdržnosti in navsezadnje učinkovitosti te rešitve. Ob tem pa velja poudariti, da sedaj predlagani zakon predvideva uvedbo enotne embalaže v letu 2020, tako, da se s sprejemom našega amandmaja v ničemer ne bi škodilo ali oviralo uvedbo enotne embalaže. Še več, prepričani pa smo, da bi se to vprašanje v tem času lahko primerneje uredilo v posebnem zakonu.

Socialni demokrati smo trdno prepričani, da bi – zaradi večje zaščite javnega interesa in večjega pravnega varstva naše države pred skoraj gotovimi tožbami multinacionalk – ta materija morala biti predmet posebnega zakona o enotni embalaži.

Podpis pogodb 3

Židan v Moskvi: “Naloga politike je, da vzpostavlja stabilne in dobre meddržavne odnose ter pomaga odpirati vrata, da lahko prodorno gospodarstvo iz priložnosti naredi dobre poslovne zgodbe.”

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister mag. Dejan Židan se je udeležil uradnega obiska predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Ruski federaciji, ki je na povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina potekal v Moskvi. V okviru predsednikovega uradnega obiska v Rusiji se je Dejan Židan skupaj s slovensko delegacijo, v kateri je bil tudi predsednik Skupine prijateljstva DZ z Rusijo Matjaž Han, srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in s predsednikom ruske vlade Dimitrijem Medvedjevim ter se udeležil skupne rusko – slovenske poslovne konference.

Židan in Han z gospodarstveniki v Moskvi

V delegaciji predsednika republike je bila tudi 40-članska gospodarska delegacija, saj je bil namen obiska tudi poglobiti gospodarsko sodelovanje. Na poslovni konferenci v Moskvi je bilo danes med slovenskimi in ruskimi podjetji podpisano več pogodb, katerih vrednost gospodarskih poslov znaša več sto milijonov evrov.

Židan in Donskoy

“S ciljem, da se povečajo stabilnost, poslovna uspešnost in prepoznavnost Slovenije, dajemo večji poudarek internacionalizaciji. Iz tega vidika je izjemno pomembna tudi Ruska federacija, s katero nas vežejo trdno prijateljstvo in stabilni politični odnosi, kar je osnova za slovenska podjetja, ki želijo prodreti na enega od največjih svetovnih trgov,” je v Moskvi poudaril Dejan Židan. “Naloga politike je, da vzpostavlja stabilne in dobre meddržavne odnose ter pomaga odpirati vrata, prodorno gospodarstvo pa lahko iz priložnosti naredi dobre poslovne zgodbe,” je dodal Židan.

SLO - RUS konferenca 1

Slovenski minister Dejan Židan se je še pred začetkom obiska sestal z ruskim ministrom za naravne vire in okolje Sergejem Donskoyem, s katerim sta se pogovarjala o sodelovanju med državama na področjih, ki jih pokrivata, o naravnih virih in tudi o slovenskem projektu Svetovni dnevu čebel. Ob robu uradnega obiska predsednika republike je minister Židan  z ruskim ministrskim kolegom podpisal tudi Memorandum o soglasju med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije in Ministrstvom za naravne vire in okolje Ruske federacije o sodelovanju na področju gozdarstva.

Kosilo s Putinom Srečanje s Putinom

Galerija fotografij obiska v Rusiji