bst

Mira Ključanin: V Forumu starejših SD osrednje Slovenije že 110 članic in članov

V torek, 31. januarja, je v Ljubljani potekal zbor članstva Foruma starejših Socialnih demokratov osrednje Slovenije. Predsednica lokalnega foruma Mira Ključanin je na zboru sporočila, da je v forum osrednje Slovenije včlanjenih že 110 članic in članov. Sprejeta so bila pravila delovanja foruma, navzoči so se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih. Prva bo okrogla miza o zdravstveni reformi, ki se jo načrtuje spomladi.

Zbrano članstvo je pozdravil predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar, ki je predstavil najpomembnejše točke programa – usklajevanje pokojnin, vzpostavitev demografskega rezervnega sklada, dolgotrajna oskrba, reforma zdravstvenega sistema in čakalne vrste v zdravstvu. Hočevar je povedal, da se nekateri predlogi foruma tudi že uresničujejo.

dav

Državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeva in enake možnosti Martina Vuk je predstavila zakonske spremembe, ki se nanašajo na položaj starejših. Povedala je, da z letošnjim 1. februarjem začne veljati spremenjen zakon o socialno-varstvenih prejemkih, kjer je najpomembnejša sprememba ukinitev zaznamb na nepremičnine in vračilo pomoči. Vložen je tudi predlog sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerih bi bila pokojnina, ob vseh izpolnjenih pogojih, najmanj 500 evrov.

Židan v podjetju TAB 2

Židan na obisku Koroške: “Zadovoljen sem z gospodarskim napredkom regije, kjer vidim še veliko potenciala za razvoj, še posebej na področju gozdno-lesne verige.”

Predsednik SD in podpredsednik Vlade RS mag. Dejan Židan se je v ponedeljek, 30. januarja, mudil na regijskem delovnem obisku Koroške. Obisk je pričel v podjetju KOPUR v Pamečah pri Slovenj Gradcu, ki proizvaja izdelke iz recikliranih materialov za avtomobilsko industrijo. Predsednik SD Židan je obisk na Koroškem nadaljeval v tovarni akumulatorskih baterij TAB v Mežici, kjer mu je direktor Bogomir Auprih predstavil izzive podjetja, ki je imelo približno 400 milijonov evrov realizacije v letu 2016.

Židan v podjetju KOPUR 5

Minister Židan se je v nadaljevanju srečal tudi z nekaterimi koroškimi župani ter obisk zaključil na omizju SD v Ravnah na Koroškem z naslovom »Ekonomska reforma za močno gospodarstvo in srednji razred«, na kateri so sodelovali direktorji koroških podjetij, Andrej Gradišnik, glavni direktor družbe SIJ Metal Ravne, Silvo Priteržnik, direktor GG Slovenj Gradec in Žan Priteržnik, direktor Lesoteke.

Židan v podjetju KOPUR 2

Predsednik SD Dejan Židan je pojasnil, da je zadovoljen z gospodarskim napredkom regije, kjer vidi še veliko potenciala za razvoj, še posebej na področju gozdno-lesne verige, ki se počasi vzpostavlja tudi zaradi ustanovitve državnega gozdnega podjetja SiDG.

Židan v podjetju KOPUR 3

“Socialni demokrati se zavzemamo za socialno državo, za kakovost življenja vseh ljudi, od mladih, zaposlenih do upokojencev, hkrati se borimo za krepitev srednjega razreda in tudi za bolj razvito gospodarstvo, saj samo z močnim gospodarstvom lahko zagotovimo bolj trdno socialno družbo,” je poudaril predsednik SD Židan. Na omizju se je Židan med drugim dotaknil minimalne plače in predstavil razmišljanja o tem, da mora biti minimalna plača vsaj za nekaj evrov višja, kot je izračunan prag revščine.

Židan v podjetju KOPUR 1

Minister Židan je povedal tudi, da bo Koroška glede na predlagano strategijo državnega gozdarskega podjetja dobila enoto tega podjetja in s tem od 30 do 40 delovnih mest. Prav tako bo to podjetje sodelovalo pri vzpostavitvi gozdno-lesnega centra v regiji. Po informacijah ministra Židana je nadzorni svet družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) sprejel srednjeročno strategijo, ki je pripravljena za obravnavo na vladi in iz katere za Koroško izhajata “dve koristi” od SiDG.

Židan v podjetju KOPUR 4

Ena je ta, da bo na Koroškem enota SiDG, ki bo zagotavljala tudi sečnjo v gozdu in spravilo lesa, to pa pomeni od 30 do 40 novih zaposlitev na Koroškem. Druga korist pa je, da bo SiDG aktivno sodeloval pri vzpostavitvi gozdno-lesnega centra, ki se načrtuje na Koroškem in kjer bo prostor SiDG za logistiko in distribucijo, ob tem pa bodo po ministrovih besedah privabljali tudi druge investitorje, ki bodo vlagali v nove tovarne in nove žage.

Židan v podjetju TAB 3

Glede konkretne lokacije za enoto SiDG na Koroškem je minister dejal, da mora dobro lokacijo najti SiDG in da upa, da ne bodo “politiki o tem odločali, predvsem pa ne javno”. S področja gozdarstva in lesarstva je minister danes na Ravnah na Koroškem predstavil še najnovejše začasne podatke, po katerih je lanski posek v Sloveniji znašal 6,1 milijona kubičnih metrov lesa, kar je drugi največji posek doslej.

Židan v podjetju TAB 1

Največji posek v Sloveniji je bil v letu 2014, ko je znašal 6,36 milijona kubičnih metrov. Spodbudni pa so po Židanovih besedah tudi začasni podatki glede lanske rasti lesnopredelovalne industrije, ki kažejo na skoraj 10-odstotno rast, približno tolikšna je bila lani tudi rast zaposlenih.

Židan s koroškimi župani

Direktor Metala Andrej Gradišnik je opozoril na težave z zagotavljanjem kadra in odliv kadrov čez mejo v Avstrijo ter ob tem izpostavil visoke obremenitve plač, zaradi česar Metal Ravne in druga slovenska podjetja po njegovih besedah ne morejo konkurirati z neto plačo plači čez mejo.

Židan na omizju z gospodarstveniki 2

Silvo Pritržnik pa je glede delovanja državnega gozdarskega podjetja izrazil pričakovanje, da bodo s tem podjetjem, s katerim že imajo sklenjeno pogodbo, v prihodnje lahko sklenili bolj dolgoročne pogodbe. Podjetniki so sicer v pogovorih z Židanom izpostavili tudi že dolgo znane težave z dobavo električne energije, saj elektro infrastruktura ne sledi potrebam podjetij predvsem v Mežiški dolini.

Židan na omizju z gospodarstveniki 1

Janko Veber o demografskem skladu

Socialni demokrati v okviru delovne koalicijske strokovne skupine pripravljamo zakon za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada

Socialni demokrati smo novembra lani na seji 5. Konference z naslovom »Varna prihodnost vseh generacij« skupaj s strokovnjaki obravnavali naš predlog deklaracije za ustanovitev Demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije, za katerega smo prepričani, da je nujen za prihodnost vseh državljank in državljanov Slovenije. Socialni demokrati smo namreč utrjeni v prepričanju, da sta družbena in medgeneracijska solidarnost temelja za dostojno življenje vseh ljudi. Prav tako smo prepričani, da ni alternative dokladnemu pokojninskemu sistemu, ki temelji na pokojnini kot pravici iz dela in medgeneracijski solidarnosti.

Ob tem smo zaskrbljeni glede demografskega stanja in trendov ter nevarnosti za pokojninski sistem zaradi porušitve uveljavljenih številčnih razmerij med delovno aktivno in upokojeno populacijo. Upoštevajoč naš program in koalicijske zaveze o oblikovanju Demografskega rezervnega sklada kot enega izmed ključnih ukrepov za zagotovitev varne starosti prihodnjih generacij, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema.

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so tako lani po obsežni razpravi soglasno sprejeli predlog Deklaracije SD za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada, ki ga je skupina za pripravo deklaracije v nadaljevanju dopolnila še z nekaterimi dobrimi predlogi iz razprave. V nadaljevanju procesa je nato dopolnjeno Deklaracijo SD na svoji seji podprlo še Predsedstva Socialnih demokratov, ki je prav tako sprejelo tudi predloge stališč podpredsednika stranke in poslanca SD Janka Vebra.

Med predlogi stališč Janka Vebra glede oblikovanja Demografskega rezervnega sklada, ki bi jih bilo potrebno vključiti v deklaracijo, so med drugim, da bi upravljanje demografskega sklada moralo biti koncentrirano v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), naložbe v demografskem skladu bi morale biti sektorsko zaokrožene zaradi enotne razvojne strategije, primerna bi morala biti tudi usposobljenost vodstva Demografskega rezervnega sklada. Iz SDH bi bilo po Vebrovem predlogu potrebno izločiti celotno slovensko energetiko (od proizvodnih podjetij, do distribucijskih podjetij in omrežnih upravljavcev), vse deleže v zavarovalniških družbah (tako pozavarovalnico Sava Re, kot delež v Modri zavarovalnici in vse državne deleže v Zavarovalnici Triglav), deleže v telekomunikacijskih družbah v državni lasti, dodatno bi morali v demografski sklad vključiti tudi fond državnih nepremičnin.

V zakon o vzpostavitvi deografskega sklada bi bilo po Vebrovem predlogu nujno vključiti določilo o obveznem vsakoletnem pregledu poslovanja Demografskega rezervnega sklada in vseh družb v skladu, s strani Računskega sodišča. Po Vebrovem mnenju bi bilo potrebno oblikovanje takšnega demografskega rezervnega sklada, ki ne bi razprodajal državnega premoženja, ampak bi ga dolgoročno ohranjal za dopolnitev pokojninske blagajne. Zato bi morala država svoje resurse upravljati skrbno in zagotoviti njihovo dolgoročno oplajanje.

Deklaracija Socialnih demokratov je bila tako temelj za nadaljno pripravo zakona za ustanovitev demografskega sklada, ki zdaj nastaja v okviru delovne koalicijske strokovne skupine, v kateri iz vrst SD sodelujeta mag. Marjan Podgoršek in dr. France Križanič.

EP-045302A_Fajon_portraits

Tanja Fajon: Po Brexitu in Trumpu leto 2017 priložnost za politično prebujenje Evrope

Vse več Evropejcev, med njimi tudi Slovencev, pozablja, kaj pomeni Evropska unija. Vrednote, kot so mir in blagostanje, »močnejši skupaj«, ne odzvanjajo enako, kot so še pred desetletjem. Posebej ne med mlado generacijo, ki je odrasla v prostoru in času brez vojn in nasilja, v demokraciji, ob spoštovanju človekovih pravic ter vrednot kot sta strpnost in solidarnost.

A brez občutka evropske identitete in brez zavesti o tem, da se je za te stvari bilo potrebno boriti in da je ravno Evropska unija v času porušene Evrope po drugi svetovni vojni ponudila varnost, prijateljske odnose, tesnejše gospodarsko sodelovanje in sčasoma tudi blaginjo. Ni dvoma, da so razlogi za naraščanje populizma ter skrajno desnih in levih strank po vsej Evropi vse splošna jeza ljudi. Prav to vse splošno nezadovoljstvo je povzročilo Brexit (odločitev Velike Britanije o izstopu iz Evropske Unije) in Donaldu Trumpu odprlo vrata v Belo hišo.

Novi  ameriški predsednik odkrito sovražno govori o Evropski uniji. Odkrito sovražno pa o njej govorijo tudi vodje francoske Nacionalne Fronte, stranke Svoboda na Nizozemskem in Alternative za Nemčijo. Politično tveganje za Evropo še nikoli ni bilo tako resno, kot je danes, ko so pred vrati volitve v štirih ustanovnih članicah Unije.  A tako populisti v Evropi kot Trump v Ameriki nimajo prepričljivih odgovorov, kako se bodo spopadli z gospodarskim nazadovanjem, strukturno nezaposlenostjo in upadanjem tekmovalnosti v globalizirani svetovni ekonomiji. Zgolj grozijo ljudem in nabirajo politične točke v negativnih čustvih – jezi in strahu.

Svet je danes veliko bolj razdeljen med bogate in revne, kot je bil še pred četrt stoletja. Vse bolj je med razočaranimi ljudmi navzoč občutek, da bogati kupujejo politični vpliv. Okrepljeni migrantski tokovi so razkrili, kako mnogi na Zahodu (p)ostajajo sovražni do tujcev – od beguncev iz Sirije do poljskih in madžarskih priseljencev. Našo zmožnost, da se zapiramo v skupine enako mislečih, postajamo jezni drug na drugega tudi brez vzroka, so pospešili socialna omrežja in informacijska tehnologija.

Vseh teh groženj se evropski politični vrh še kako dobro zaveda. Evro skepticizem narašča že vse od finančne krize leta 2008. Čeprav so bili vzroki le-te v nepopolni naravi bančne in monetarne unije, je javno mnenje za slabosti napačno okrivilo »preveč Evrope«. Politični voditelji se od »vse tesnejše Unije« umikajo že od kolapsa ambicioznega projekta evropske ustave pred 12-imi leti. Prepogosto so bilo kaznovani s strani volivcev, ko so zagovarjali manj suverenosti svojih prestolnic in bolj odprte roke Bruslja. Danes so le še redki tako pogumni.

Ideje populistov, da ljudem vrnejo, kar želijo, se zdijo všečne, a so zmotne. Prepričevanja, da bomo z ograjami ustavili val beguncev ali da bodo države, ki gredo ven iz Unije na boljšem, so laži. Nobena ograja ne bo ustavila človeka na begu, migracije od nekdaj veljajo za neustavljiv, popolnoma naraven pojav. Probleme je potrebno reševati pri izvoru, torej osredotočiti se moramo na rešitve, ki bodo ustavile vojne in ublažile številne krize.

Pa vendar ne morem mimo vprašanja: je to, kar želijo ljudje, ki volijo populiste in skrajneže, res tako nestrpno, kot je nestrpna ali nasilna retorika njihovih voditeljev? Ne verjamem. Prepričana sem, da ljudje želimo živeti v Evropi, ki nam bo nudila gospodarsko in socialno varnost pred globalnimi izzivi 21. stoletja.

Ravno tako sem prepričana, da imamo Socialni demokrati pravi odgovor na trenutno situacijo: na predolgo trajajočo politiko zategovanja pasu bomo odgovorili z več vlaganji, več delovnih mest in socialno varnejše ter bolj humane pogoje za naše delavce; na zaskrbljujoč trend sovražnega govora, zlasti v diskurzu o migrantih in beguncih, bomo odgovorili z več solidarnosti, strpnosti in človečnosti; na zatiranje človekovih pravic in omejevanje svobodnega izražanja posameznikov bomo odgovorili s spoštovanjem raznolikosti; na argumente, ki se naslanjajo na protekcionizem in nacionalizem bomo odgovorili z več Evropske unije, ki je vplivna.

Kajti v »postfaktični« družbi, kjer resnica in dejstva izgubljajo bitko pred neresnico in lažmi, druge rešitve ni. Tako kot ni drugega odgovora na neizogibno dejstvo, da je naš svet izjemno povezan, kot to, da so naše družbe strpne, naši državljani solidarni in odprtih nazorov, naša evropska družina pa močna in enotna.

Brexit ali Donald Trump sta lahko darilo izgubljeni evropski solidarnosti. Prav področja, ki bodo izziv v odnosih med VB in EU in ZDA in EU – od trgovine do varnosti – so tista, na katerih nobena evropska država, ne velika Nemčija in gotovo ne majhna Slovenija, v svetu globalizacije ne more preživeti sama. Če se Evropa ne bo zbudila, če politični voditelji Evropske unije ne bodo vzeli v roke usode lastnih držav, bodo volitve na Nizozemskem, v Italiji, v Franciji in Nemčiji še okrepile skrajno desne populiste in nacionaliste po vsej Evropi. Evropska socialna demokracija pa bo namesto prebujenja doživela politični zlom.

Naj nas ob mednarodnem  dnevu spomina na žrtve holokavsta spomnim, da se je v obdobju populizma in normalizacije radikalne desnice še bolj kot kadarkoli prej pomembno spomniti vseh grozot holokavsta. Ta mesec obeležujemo odločitev izpred 75-ih let namernega in sistematičnega poboja celotne nacije v Evropi, ki je za vedno zaznamovala tako preteklost kot prihodnost stare celine. V treh letih po tej odločitvi je nacistični režim, skupaj s somišljeniki, umoril več kot šest milijonov Judov, dva milijona Romov in več kot 250.000 ljudi s posebnimi potrebami. Tega ne smemo nikoli pozabiti!

V želji po medijski pozornosti smo v zadnji tednih priča večim poskusom napada na spomin holokavsta s strani skrajno desnih politikov. Ta grozota, genocid kar osmih milijonov je postal zgolj eno izmed komunikacijskih orodji populistov. Dolžnost odgovornih na obeh polih političnega spektra je, da se temu odločno zoperstavimo. Boriti se moramo proti lažnim novicam in poskusom spreminjanja zgodovinskih dejstev Evrope. V nasprotnem primeru tvegamo ne samo pozabe zločinov nacionalizma 20. stoletja, ampak tudi možnost njihovega podoživljanja. Vrednote, ki jih zagovarjamo socialisti in demokrati, so že več krat v zgodovini premagale zatiranje in omejevanje človekovih pravic. Bodimo odgovorni državljani, nenehno se borimo za strpno in odprto družbo in ne dovolimo, da se nam zgodovina ponovi!

mag. Tanja Fajon
evropska poslanka SD in podpredsednica Skupine Socialistov & Demokratov v Evropskem parlamentu

PS SD

Poslanci SD soglasno glasovali proti noveli Zakona o tujcih

Socialni demokrati smo vseskozi obravnavo novele Zakona o tujcih vztrajali na stališču, da je pri tako kontroverznem zakonu, ko se pod vprašaj postavlja z Ustavo RS in z mednarodnimi konvencijami varovane človekove pravice ter varnost naše države in vseh njenih državljank in državljanov, treba pretehtati vse možnosti, da se najde ustrezno ravnovesje med tema dvema vrednotama.

Še posebej pa smo poudarjali, da morajo biti v zakon vključene ustrezne varovalke, ki bodo ščitile človekove pravice v zadostni in ustavno ter mednarodnopravni meri, tudi s tem, da se ukrepanje oziroma aktivacija zakona sproži le z dvotretinjsko, torej ustavno večino.

Le slednja lahko po mnenju Socialnih demokratov prepreči zlorabo tega občutljivega instrumenta, ki mora biti domišljen kot skrajni ukrep in ga je zato treba z največjo skrbnostjo zaščititi pred morebitnimi špekulativnimi nameni.

Ker je bila vsebina novele zakona o tujcih že tekom celotne obravnave – od Vlade do zakonodajnega postopka v Državnem zboru – obremenjena s čedalje več dilemami, ki jih je navsezadnje v svojem mnenju k zakonu razgalila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, smo Socialni demokrati ta varovala videli kot zadnji in skrajni limit, pod veljavo katerih bi lahko zakon imel še minimalno možnost naše pozitivne presoje.

Ker pa je se na zasedanju Državnega zbora, s sprejemom amandmaja NSi, zlomilo še to zadnje varovalo, smo na glasovanju v DZ vsi poslanci Socialnih demokratov noveli zakona o tujcih soglasno nasprotovali.

Židan in Strniša na Svetu EU

Židan na Svetu ministrov EU: “Napačna odločitev Komisije v primeru terana lahko vpliva na celoten sistem geografskih zaščit EU.”

Svet ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo je na zahtevo Slovenije danes obravnaval problematiko obsega pooblastila Evropske komisije za sprejemanje delegiranih aktov za izjeme od pravil za zaščitene označbe porekla za vina, ki se nanaša na primer vina Teran. Slovenski minister mag. Dejan Židan je v Svet ministrov opozoril, da Slovenija nasprotuje nameri Komisije, da s takim postopkom podeli novo izjemo, ker bi s tem bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca. Slovenija je Svet EU zato pozvala, da prouči ali bi Komisija s sprejemom takega delegiranega akta, torej terciarnim aktom, posegala v pristojnosti Sveta EU kot zakonodajalca in v suverene pravice držav članic, ko gre za pogajanja o pravicah, ki jih zadevajo.

V ospredju tokratnega zasedanja Sveta EU je bila na zahtevo slovenske delegacije obravnava točke »Obseg pooblastil Komisije za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z izjemami od pravil o zaščitenih označbah porekla za vino«, ki se nanaša na primer vina Teran. Minister Židan je v razpravi dejal, da mora biti Svet EU pozoren na način postopanja Komisije, ker ustvarja presedan, na podlagi katerega bi lahko Komisija enostransko posegala v obstoječe zaščite označb vin, in to z veljavnostjo za nazaj. “Gre za vprašanje zaščite vina na evropski ravni, za kar obstajajo predpisane procedure, ki jih moramo vse države članice EU spoštovati v okviru predpristopnih in mednarodnih pogajanj,” poudaril Židan in ob tem še dodal, “da Slovenija pričakuje tudi od Evropske komisije kot varuha EU pravnega reda, da spoštuje obstoječi pravni red, vključno s spoštovanjem obstoječih procedur ter da nastopa v odnosu do vsake države članice v dobri veri”.
 
Kot je v svojem nastopu pojasnil minister Židan, je Evropska komisija te dni ob nasprotovanju Slovenije, ki ima zaščiteno označbo porekla (PDO), posredovala v obravnavo delegirani akt, s katerim bi pridelovalcem ene države članice, pet let po zaključku pristopnih pogajanj s področja kmetijstva, podelila dodatno izjemo za označevanje vina z zaščiteno označbo porekla druge države članice. “Zanimivo je, da naj bi le ta veljala za nazaj (retroaktivno), s čimer bi legalizirala trenutno nelegalno stanje na trgu,” je opozoril Židan. Komisija svojo namero argumentira, da je odobrenih že 53 izjem v korist DČ, vključno za Slovenijo v primeru burgundca in frankinje. “Tega Slovenija ne zanika, je pa pomembno izpostaviti, da pri teh izjemah nazivi za sorte niso povsem identični z imeni zaščitenih označb porekla. V primeru Terana gre za popolnoma identično poimenovanje. Bistvena razlika pa je zlasti v postopku pridobitve izjeme. Vseh navedenih 53 izjem je bilo  sprejetih v okviru predpristopnih ali mednarodnih pogajanj in NE z uporabo delegiranega akta, kot to EK namerava urediti v primeru Terana,” je povedal Židan.
 
Zasedanje Sveta kmetijskih ministrov EU

Minister Židan je v nadaljevanju izpostavil vprašanje, zakaj potem sploh imamo pristopna pogajanja. “Tu je treba biti izjemno pozoren na način izvajanja delegiranega pooblastila. Menimo, da bi v skladu z obstoječimi pravili moralo biti vprašanje zaščite Terana obravnavano v okviru pristopnih pogajanj, podobno kot npr. Tokaj ali Prošek. Lahko da so bila v primeru Tokaja pravna izhodišča drugačna, vsebinsko pa gre za isti primer. Tokaj je zaščitena označba porekla na Madžarskem in Slovaškem. V Sloveniji pa se je pred pristopom k EU pridelovala sorta Tokaj na več kot 220 ha, kar je primerljivo s površino sorte teran na Hrvaškem. Sorta tokaj je bila uvrščena tudi na OIV listo za Slovenijo.  V pristopnih pogajanjih pa Slovenija ni dobila izjeme za označevanje sorte Tokaj, čeprav je to zahtevala. Slovenija je zato nadomestila ime sorte s sinonimom »zeleni sauvignon oziroma souvignonase,” je navedel Židan. Dodelitev izjeme po besedah ministra torej ni avtomatizem, temveč je treba poleg obstoječih praks označevanja upoštevati tudi interese nosilcev zaščitene označbe porekla, potencial za zavajanje potrošnika ter morebitne negativne ekonomske posledice. 
 
Minister Židan je nadalje tudi izpostavil, da Slovenija ni bila obveščena, da je zaščita Terana odprto vprašanje. “Evropska komisija je namreč ob pristopu nove države članice dogovorila vse izjeme glede označevanja vin in določila prehodno obdobje za ostala vina, vključno s Teranom, v Izvedbeni uredbi 753/2013/EU, sprejeti posebej zaradi vstopa Hrvaške v EU. S to uredbo je Komisija predpisala tudi prehodno obdobje za odprodajo starih zalog, tudi za sorto teran, ki se je končalo sredi lanskega leta. Torej je bil tudi glede tega vprašanja ob pristopu nove države članice dosežen kompromis,” je pojasnil slovenski minister in spomnil tudi na april 2013, ko je Komisija uradno sporočila naslednje stališče, citirano: »Teran je na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na trg EU s tem imenom.«

V Sloveniji in drugih članicah Unije tako že zdaj ni dovoljeno prodajati neslovenskega vina s tem imenom, po vstopu Hrvaške v Unijo pa ne bo dovoljeno niti na hrvaškem trgu. Dodatno je predstavnik tedanjega komisarja Daciana Ciolosa jasno povedal, da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla. To bi sicer lahko storila, četudi ni bila članica EU. Iz tega primera posledično izhaja, da nobena zaščita označbe vin ni varna, če se EK odloči uporabiti pravno sredstvo v obliki delegiranega akta za katero koli zaščito in za katero koli obdobje. Slovenija po besedah ministra ocenjuje, da po sprejetju tega akta lahko Evropska komisija na podoben način poseže tudi vse ostale obstoječe zaščitene označbe porekla pri vinu. “Zato Slovenija nasprotuje nameri Komisije, da s takim postopkom podeli novo izjemo, ker bi s tem bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca,” je poudaril Židan.
 
Minister Dejan Židan je vse ostale ministre držav članic EU pozval, da naj njihovi pravni eksperti z vseh relevantnih vidikov proučijo izpostavljena postopkovna vprašanja in predlagani delegirani akt, z vidika dodeljenih pooblastil zakonodajalca. Minister je nadalje predstavil tudi značilnosti Terana in ekonomske posledice, če bi bila dodeljena izjema pri označevanju v sosednji državi. “Teran je zaščiteno ime za vino, ki se že več stoletij prideluje na planoti Kras iz grozdja sorte refošk. Na Krasu je 75% vinogradov zasajenih s trto sorte refošk, zato ima zaščita označbe porekla Terana izjemen zgodovinski, kulturen in ekonomski pomen na tem občutljivem obmejnem območju, ki je bilo v zgodovini deležno številnih pretresov. Pridelava vina na 450 ha, z letno proizvodnjo 1 milijon litrov je za Slovenijo tako pomembna zato, ker je vino Teran del slovenske identitete in kulture, simbol soočenja s težkimi pridelovalnimi razmerami in kljubovanja neugodnim naravnim danostim. V Sloveniji je bilo vino Teran vedno samo vino s Krasa. Gre za lokalno posebnost, pridelano po posebnih zahtevah, s predpisano kakovostjo in s posebnimi lastnostmi, ki so jim že v zgodovini priznavali zdravilne učinke zaradi visoke vsebnosti železa in mineralov. Če bi pridelovalci v sosednji državi na etiketah označevali sorto teran, je treba vedeti, da potrošniki ne bodo razlikovali tega vina od našega, pravega Terana, zaradi tradicije v Sloveniji, geografske bližine in povsem enakega imena. Prav tako drugi pridelovalci pri tem ne bi bili omejeni s kakovostnimi zahtevami, lahko bi v dovoljenem deležu mešali druge sorte grozdja. Vino iz sosednje države, označeno s sorto teran ne bi imelo nič skupnega s slovenskim vinom Teran s predpisano standardizirano kakovostjo. Tako vino bi slovenskim vinarjem in 900 družinam povzročilo nelojalno konkurenco in bi lahko našo zaščito izničilo, razvodenelo. Kupci naenkrat ne bi več vedeli, kaj lahko pričakujejo, ko kupijo Teran,” je pojasnil Židan.
 
Slovenski kmetijski minister Dejan Židan je svoj nastop zaključil z besedami, da je vsebinski in politični vidik želel predstaviti zgolj zato, da bodo druge države članice razumele poseben pomen Terana za Slovenijo. “Želim vas pozvati, da razmislite, kako bi tak postopek lahko vplival na vaše zaščitene označbe porekla in širše na celoten sistem geografskih zaščit. Da razmislite o pristojnostih komisije, ki lahko v skladu z Lizbonsko  pogodbo z delegiranimi akti ureja le nebistvene in politično manj pomembne zadeve,” je ministre EU v zaključku pozval Židan.

Jernej Štromajer - komentar

»Samo mirno« – komentar socialdemokrata Jerneja Štromajerja ob inavguraciji novega ameriškega predsednika Trumpa

Predsednik Trump. Ja na to se bomo morali navaditi, saj bo Donald J. Trump, nepremičninar in voditelj resničnostnega šova od petka opoldne predsednik ZDA. Skoraj ga ni resnega političnega analitika ali anketarja, ki bi pred letom dni napovedal, da se bo kaj takšnega zgodilo. Kajti še nekaj tednov pred volitvami je vse kazalo, da bomo dobili prvo žensko predsednico ZDA. Nato pa je direktor FBI James Comey kongres obvestil o ponovni preiskavi elektronske pošte povezane s Hillary Clinton … ampak to je že druga zgodba.

Trump je na volitvah uspel prebiti t.i. demokratski modri zid, ko so zvezne države Wisconsin (WI), Michigan (MI) in Pensilvanija (PA) po dolgih letih (MI in PA prvič po letu 1988, WI pa prvič po letu 1984) glasovale za republikanskega kandidata. Razlag, kako in zakaj je Trumpu to uspelo, je veliko. Marsikdo bo celo rekel, da Trump ni toliko zmagal, kot je Hillary Clinton izgubila. Mnogi, ki so leta 2008 in 2012 volili za predsednika Obamo se tokrat niso odpravili na volišča in rezultat, ki ga je Hillary Clinton dosegla v urbanih središčih, kot so Milwaukee, Detroit in Philadelphia, je bil prešibek, da bi preglasoval podporo, ki jo je bil Trump deležen na podeželju. Hkrati pa je Trump, za razliko od prejšnjih republikanskih kandidatov, dobil večji delež glasov s strani t.i. modrih ovratnikov – predstavnikov delavskega razreda, kar je pomembno prispevalo k njegovi zmagi.

Verjamem, da do sedaj že vsi poznamo zgodbo ameriškega elektorskega volilnega sistema in da je Donald Trump zaradi njega zmagal, kljub temu, da je dobil 2,8 milijonov manj glasov kot Hillary Clinton. Bolj kot to, je pomembna številka 65.844.610, to je število ljudi, ki je glasovalo za Hillary Clinton in če k temu prištejemo še glasove, ki so jih prejeli drugi kandidati za predsednika vidimo, da si velik del ZDA ni želel, da Donald Trump postane predsednik. Okoli 54% tistih, ki so odšli na volišče si tega ni želelo, če smo bolj natančni. Nekaterim pa je bilo verjetno vseeno in so zato ostali doma ali glasovali za enega izmed kandidatov, ki ni imel realnih možnosti za izvolitev. Med drugim verjetno tudi zato, ker jih Hillary Clinton, kot predstavnica demokratske politične elite, pač ni prepričala, da se zanjo splača glasovati.

Kakorkoli, Trump bo naslednja štiri leta zasedal Belo hišo in vanjo vstopa z najslabšo podporo javnosti novoizvoljenega ameriškega predsednika v moderni zgodovini. Celo George Bush mlajši je imel po vseh zapletih z glasovanjem na Floridi mnogo večjo podporo, kot jo ima Donald J. Trump. Za to si je kriv sam. V prehodnem obdobju ne samo, da ni umiril retorike, ampak je nadaljeval s svojo agresivno volilno kampanjo, čeprav so volitve minile. Tako je v zadnjih dneh brez sramu žalil Johna Lewisa, dolgoletnega demokratskega kongresnika, sicer pa nekdanjega soborca legendarnega Martina Luthra Kinga. Lewis in številni drugi kongresniki se zato (in tudi drugih razlogov) protestno ne bodo udeležili Trumpove inavguracije.

Tudi z izborom članov svojega kabineta je Trump dvignil veliko prahu. Za vodenje zunanjega ministrstva je izbral direktorja naftne družbe Exxon Rexa Tillersona, ki je s strani ruskega predsednika Putina prejel državno priznanje Ruski red prijateljstva (kar močno moti tudi številne republikanske senatorje). Za novega državnega tožilca pa je izbral Jeffa Sessionsa, ki ga zaradi rasističnih obtožb pred leti senat ni želel potrditi za zveznega sodnika. In še bi lahko našteval problematične izbore na kabinetne položaje.

Zanimivi so tudi svetovalci, ki bodo Trumpu pomagali voditi Belo hišo. Tukaj izstopa Steve Bannon, nekdanji urednik skrajno desničarskega portala Breitbart. Po mnenju nekaterih je med predsedniško kampanjo Portal Breitbart služil kot Trumpova verzija časopisa Pravda. Steve Bannon je samodeklarirani »ekonomski nacionalist« in tukaj se vrnemo k volivcem modrih ovratnikov. Trump jim je obljubil, da bo v ZDA nazaj pripeljal delovna mesta, ki so se v zadnjih letih preselila v Mehiko in na Kitajsko. Gre predvsem za intenzivna delovna mesta v industriji, ki jih je v ZDA globalizacija močno prizadela. Kako bo Trump to naredil še trenutno ni najbolj jasno, nekaj je bilo sicer govora o carinah in drugih oblikah protekcionizma, ampak kako bi morebitna trgovinska vojna s Kitajsko vplivala na ekonomijo ZDA, se ne ve. Hkrati bo njegove obljube zanimivo spremljati z vidika dejstva, da je brezposelnost v ZDA pod predsedovanjem Obame trenutno pod 5%.

Če bodo ZDA res vodile politiko nekakšnega ekonomskega nacionalizma, si tudi v Sloveniji ne moremo realno obetati kakšnih green field investicij ameriških podjetij s pomočjo Slovenke Melanije Trump, ki bo postala prva dama ZDA. Lahko pa pričakujemo več ameriških turistov, kar je priložnost, ki jo velja izkoristiti. Največ kar bi Slovenija lahko iztržila v obliki svetovne promocije pa bi bilo prvo srečanje Trump – Putin (podobno kot leta 2001 srečanje Bush – Putin) v Sloveniji. Če smo uspeli takšen dogodek gostiti leta 2001, ga bomo pa tudi leta 2017, ko v Beli hiši živi Slovenka, ali pač?

Kakorkoli, na zunanjepolitičnem področju bo zagotovo najbolj zanimivo spremljati odnos med Putinom in Trumpom – ne samo zaradi obtožb, da so Rusi pomagali Trumpu do izvolitve, ampak predvsem z vidika reševanja vojne v Siriji in boja proti ISIS. Na notranjepolitičnem področju pa ima sedaj Trump dve leti udobno republikansko večino v obeh domovih kongresa. Njihova prva tarča je znana: Obamacare, aktualni sistem zdravstvenega zavarovanja, ki so ga sprejeli demokrati. Da ga republikanci želijo ukiniti je jasno, kako, s čim in če sploh pa ga bodo nadomestili, pa trenutno ostaja neznanka. Kakor tudi ni jasno, kako se bo na to odzvalo več milijonov ljudi, ki so zaradi Obamacare prišli do zdravstvenega zavarovanja.

In potem so tukaj še obljube, kot je zid na južni meji, ki ga bo baje plačala Mehika. To bo sploh zanimiva zgodba … Pri vseh problemih, za katere je Trump obljubil, da jih bo tako ali drugače rešil, mene sicer najbolj skrbi odnos do črnske skupnosti in gibanja Black Lives Matter. Če so zaradi rasnih napetosti že sedaj nekajkrat gorela ameriška mesta, v času ko sta bila državni tožilec in predsednik temnopolta, se zna situacija v času republikanske administracije še dodatno zaostriti. Upajmo, da ne pride do ponovnih (še večjih) izgredov. Američani tretjino senata in celoten predstavniški dom kongresa volijo vsaki dve leti. Stranka aktualnega predsednika na teh t.i. »midterm« volitvah tradicionalno doseže slabši rezultat, kot na predsedniških volitvah pred dvema letoma. To je tudi cilj, na katerega se trenutno koncentrirajo demokrati. Če jim uspe nazaj priboriti vsaj en dom ameriškega kongresa, bodo znali močno zagreniti preostanek Trumpovega predsednikovanja.

Nekateri demokratski kolegi so mi pred časom razlagali, da so po eni strani še veseli, da je Hillary izgubila. S tem naj bi imeli demokrati več možnosti za dober rezultat leta 2020. Namreč nobena stranka vse od druge svetovne vojne naprej ni zasedala štiri mandate Bele hiše zapored. In volilno leto 2020 bo še posebej pomembno, ne samo zaradi predsedniških volitev, ampak tudi zato, ker se bo takrat po popisu na novo risalo volilna okrožja. Namreč s takratno večino so si republikanci po popisu leta 2010 večino volilnih okrožij zarisali po svoje in ta »gerrymandering« jim vse od tedaj pomaga vzdrževati večino v predstavniškem domu kongresa.

Imajo pa demokrati sedaj pred sabo veliko izzivov. Na eni strani je neformalni vodja stranke za številne postal Bernie Sanders, ki ga imajo v ZDA za demokratičnega socialista, a je po politikah, ki jih zagovarja, v bistvu socialni demokrat – na drugi strani pa sedanja strankarska elita ne ve v katero smer bi zapeljala stranko. Prvi pokazatelj bodo volitve za naslednjega šefa demokratskega nacionalnega odbora. Če zmaga Keith Ellison, ki ga podpirata Sanders in Elizabeth Warren, bo to signal, da zna demokratsko stranko prevzeti njeno progresivno krilo. In to bi bilo dobro, ne samo za demokrate in ZDA, ampak tudi za vse na evropski strani Atlantika.

Resničnostni šov »Predsednik Trump« bo v naslednjih štirih letih nedvomno zanimivo spremljati. In če smo se kaj naučili od predsedniškega kandidata Trumpa – potem vemo, da je nemogoče predvidevati kaj nas časa. Torej nam ne preostane nič drugega, kot da počakamo in vidimo ter hkrati, kot pravi Đorđe Balašević, upamo »Samo da rata ne bude«.

Socialdemokrat Jernej Štromajer je politolog in strokovni sodelavec Poslanske skupine SD, ki se kot Fulbrightov štipendist trenutno izobražuje na Univerzi Wisconsin-Madison

Dejan Levanič

Socialni demokrati po koalicijskem sestanku glede reševanja problematike v zdravstvu pričakujemo še konkretne predloge za zmanjševanje čakalnih vrst

V četrtek, 19. januarja 2017, nam je bil na sestanku koalicije s strani ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc predstavljen predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Veseli nas, da so upoštevana prizadevanja SD glede progresivne lestvice za plačevanje zdravstvenega zavarovanja. Po tej novi lestvici bi večina državljank in državljanov plačevala manj, tisti, ki zaslužijo več kot 200 odstotkov povprečne plače, pa več. To je po našem mnenju pravičnejša ureditev.

Po danes danih zagotovilih zdravstvene ministrice se košarica pravic ne spreminja, kar je dobro, v SD pa želimo še natančno opredelitev kaj vse v košarico zdravstvenih storitev sodi. V danes predstavljenem predlogu novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se omejujejo bolniška nadomestila, krčijo nekatere zdravstvene storitve, omejuje obvezno družinsko zdravstveno zavarovanje glede družinskih članov in dviguje prispevna stopnja za upokojence, ki pa naj bi bila pokrita iz strani proračuna. Vse to so še odprta vprašanja, ki jih bomo v stranki SD pregledali znotraj strokovne ekipe in podali naše pripombe.

Ob tem pa moramo ponovno spomniti, da je bila za danes obljubljena predstavitev konkretnega programa za skrajševanja čakalnih vrst, vendar tega žal tega nismo dobili, po zagotovilih zdravstvene ministrice Kolar Celarčeve pa naj bi bil do konca januarja 2017 na to temo pripravljen poseben projekt. Socialni demokrati ponovno opozarjamo, da se čas skrajševanja čakalnih vrst izteka, zato ponovno apeliramo na ministrico, da naj – kot že tolikokrat rečeno in obljubljeno – pripravi in poda konkretne predloge za reševanje te akutne problematike v slovenskem zdravstvu.

“Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je predstavila ministrica Kolar Celarc, je en korak, a ne zdravstvena reforma,” pa je po sestanku koalicije ocenil glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič. “V zakonu je še nekaj odprtih vprašanj, poleg tega pa v SD izpostavljamo še druga pričakovanja, med drugim ukrep skrajševanja čakalnih dob,” je dodal Levanič. Po njegovih besedah je še veliko odprtih vprašanj, ki jih je treba preučiti in so lahko sporna. “Krčijo se denimo bolniška nadomestila, dodatno se zvišuje prispevek za upokojence, ki bi ga naj nadomestil proračun, omejuje se tudi zavarovanje preko družinskih članov,” je spomnil glavi tajnik SD.

“Ne moremo ravno govoriti, da gre za zelo dober dan za državljane,” je povedal Levanič in se s tem obregnil ob izjavo vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer pred koalicijskim vrhom, ki je dejala, “da je danes za ljudi, predvsem za bolne, izjemno dober dan”. Levanič je namreč svetoval previdnost pri sprejemanju določenih odločitev. “Ne želimo dodatno obremenjevati državljanov, če ne vemo, kaj bodo za to dobili,” je opozoril Levanič.

Socialni demokrati sicer pogrešamo še druge ukrepe na področju zdravstva. Kot bistveno izpostavljamo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, o kateri koalicija ni usklajena, danes pa na sestanku o njej ni bilo govora. Prav tako ministrica danes po besedah Levaniča ni predstavila projekta skrajševanja čakalnih dob, kar pa je akutna težava. Kot je dejal Levanič, so podatki glede čakalnih dob očitno zelo različni, kar nas v SD zelo skrbi. Zdravstvena ministrica je sicer koaliciji obljubila, da bo do konca januarja pripravila konkreten program, ki bo reševal to težavo.

“V SD upamo, da se bo to res zgodilo, vendar ta trenutek še nimamo jasne slike, kako bodo zadevo zapeljali, smo se pa v SD zavezali, da bomo konstruktivno počakali na končne predloge,” je poudaril Levanič in dodal, “da ne bo spet priletel kakšen očitek, da je kdo pod vplivom lobijev”.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 1

Židan: “Delovni obisk Ruske federacije je bil uspešen, cilji za Slovenijo doseženi.”

Podpredsednik Vlade RS in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je mudil na dvodnevnem delovnem obisku v Ruski federaciji. Namen obiska, ki ga je spremljala gospodarska delegacija ter predstavniki znanstvenih institucij, je bila nadaljnja pospešitev in širitev gospodarskega ter drugega sodelovanja z Rusko federacijo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Obisk je bil med drugim tudi pregled in dokončna priprava vseh potrebnih aktivnosti pred obiskom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Ruski federaciji, ki bo sledil februarja letos. Minister Dejan Židan je nad obiskom zadovoljen, saj so bili tekom obiska doseženi zadani cilji. “Prvi cilj srečanja delegacije slovenske z rusko delegacijo je bil odpreti pot do podpisa nekaterih konkretnih pogodb,” je povedal podpredsednik vlade in kmetijski minister Dejan Židan ob zaključku obiska.

Židan na delovnem obisku v Rusiji

Obeti za Pahorjev obisk so po njegovih ocenah dobri. Izpostavil je, da je pomembno vedeti, da Pahor prihaja na uradni državniški obisk na osebno povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina kot predsednik suverene države, ki je članica EU. “Njegov obisk ruski strani politično pomeni veliko, zato so pripravljeni narediti pomemben korak naproti pri gospodarskem sodelovanju,” je dejal Židan in dodal, da je njegova naloga pripraviti vse potrebno za takratne podpise pogodb. Poudaril je, da je pri vsem tem izjemno veliko vlogo odigralo slovensko veleposlaništvo v Rusiji. “Deluje točno tako, kot si država želi, torej da daje pomemben poudarek podpori slovenskemu gospodarstvu,” je povedal Židan.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 2

Minister Židan se je sestal tudi z nekdanjim svetovnim šahovskim prvakom Anatolijem Karpovom, ki je zdaj tudi poslanec ruske Dume. Karpov bo dejaven pri posebnem inštitutu, ki bo delal na področju sonaravnega življenja. Minister Dejan Židan, slovenski veleposlanik v Rusiji Primož Šeligo in še pet članov slovenske delegacije, med njimi tudi slovenska šahovska prvakinja Darja Kapš, pa je z njim odigralo tudi partijo šaha.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 6

Minister Dejan Židan se je prvi dan obiska srečal z ruskim ministrom za kmetijstvo Aleksandrom Tkačjovom. Ministra sta med drugim govorila tudi o sodelovanju na področju slovenske pobude za uvedbo svetovnega dneva čebel. “Rusija pri tem Slovenijo aktivno podpira in si tudi želi slovenskega znanja s tega področja,” je v izjavi za medije pojasnil Židan. Minister Židan je srečanje nadaljeval na moskovski državni Univerzi Lomonosova, ki po njegovih besedah spada med najpomembnejše in najuglednejše svetovne univerze.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 3

Univerza se med drugim pripravlja na to, da začne intenzivneje sodelovati s slovenskimi univerzami, pri čemer so nekatere pogodbe o sodelovanju že podpisane, nekatere pa bodo predvidoma podpisali med obiskom predsednika republike Boruta Pahorja. Pogovor je potekal tudi o dodatni poglobitvi sodelovanja med Kmetijskim inštitutom Slovenije in Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede ter moskovsko univerzo.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 4

Drugi dan obiska je Dejan Židan najprej obiskal rusko Državno kmetijsko univerzo iz Moskve, ki je najpomembnejša med 54 ruskimi fakultetami oziroma univerzami za področje kmetijstva in ima 16.000 študentov ter 300 profesorjev. “Okrepiti želimo delo na skupnem znanstveno raziskovalnem področju, prav danes smo se dogovorili za povezovanje obeh fakultet,” je po obisku dejal minister Židan. Slovenska delegacija je nato obiskala Ministrstvo za množične komunikacije in tehnologije.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 7

Z ministrom Nikolajem Nikiforovom, ki je sicer v ruski vladi odgovoren tudi za Slovenijo, sta pregledala nekatere podrobnosti obiska predsednika Pahorja, obenem sta tudi ugotovila, da Slovenija preko svojih podjetij z Rusijo uspešno sodeluje na področju telekomunikacij, pa tudi pri prenosu tehnologij. Na Ministrstvu za energetiko so se pogovarjali tudi o vlaganjih v rusko energetsko omrežje, ruska stran pa je ministru Židanu zagotovila, da bodo vrata za slovenska podjetja na tem področju še naprej široko odprta. Podpredsednik vlade in minister Židan je obisk z delegacijo zaključil z obiskom podjetja Gazprom.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 8

Ruska federacija je opredeljena v akcijskem načrtu prioritetnih aktivnosti ministrstev in vladnih služb kot ena tistih, ki jim je namenjena posebna pozornost. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v okviru prednostne naloge na področju internacionalizacije v minulem letu začelo poglobljeno sodelovanje z Republiko Tatarstan. Letošnje leto je poudarek na strojni tehniki, ki je vezana na kmetijstvo in gozdarstvo ter na samo večanje proizvodnje hrane, v katero Ruska federacija trenutno intenzivno vlaga.

Židan na delovnem obisku v Rusiji 5

Predstavniki slovenskih podjetij, ki so spremljali ministra, so srečanja ocenila kot uspešna in si podobnih želijo tudi v prihodnje. V slovenski gospodarski delegaciji so bili predstavniki podjetij in znanstvenih institucij: DUOL, SIP Šempeter, Mlinostroj, Pomurski sejem, Geoplin, EHO, Karachun, Mikelj SPIRITS, Tajfun Planina, Iskratel, Comita ter Gospodarske zbornice Slovenije, Kmetijskega inštituta Slovenije, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (Univerza v Mariboru).

NK SD Nova Gorica

SD Nova Gorica za oblikovanje vizije razvoja mesta na različnih področjih

V Mestni občini Nova Gorica bodo letos obeležili 70-letnico začetka gradnje mesta. “Zato bi morali izpostaviti priložnosti tega območja in pripraviti vizijo razvoja na različnih področjih,” je na srečanju z novinarji občinskega odbora Socialnih demokratov (SD) Nova Gorica dejal poslanec in podpredsednik DZ Matjaž Nemec, ki je izpostavil še tri večje probleme, s katerimi se je ukvarjal v zadnjem letu dni. O njih bodo spregovorili na seji sveta regije, ki se je bo 25. januarja v Novi Gorici udeležil tudi predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan.

Prva tema seje bo problematika Biljenskih gričev, ki so kot največji vinogradniški kompleks na Goriškem v zadnjih letih propadali. Na kmetijskem ministrstvu so pripravili več možnih rešitev, po dogovoru z župani tistih občin, katerih skrb so Biljenski griči, pa bodo nato sprejeli in uresničili tisto, ki se bo županom zdela najboljša. Drugi in še nekoliko večji problem je sanacija zadrževalnika Vogršček.

Slednji namesto tega, da bi služil svojemu namenu, to je namakanju kmetijskih površin v sušnem obdobju, na pol prazen sameva. Ministrstvi za kmetijstvo ter za okolje in prostor kmetovalcem že leta obljubljajo rešitev, do katere pa ne pride. Kot tretjo težavo je Nemec izpostavil problem gradnje plinovoda po Vipavski dolini, o katerem bodo prav tako iskali skupno rešitev.

Zadovoljen pa je, da se bodo v letošnjem letu končno začeli uresničevati nekateri pomembni projekti, od začetka prenove hitre ceste in postavitve testnih polj protivetrne zaščite do dokončanja investicije v urgentnem centru šempetrske bolnišnice in novega bolnišničnega oddelka za invalidno mladino v Stari gori. Vse to so teme, o katerih bodo na Goriškem govorili tudi z ministri in predsednikom vlade. Slednja bo Goriško obiskala predvidoma 6. marca.

Vodja svetniške skupine v novogoriškem Mestnem svetu Valter Vodopivec je ob tem predstavil delo svetnikov SD. Čeprav je stranka na zadnjih volitvah dobila eno višjih podpor volivcev, je v Mestnem svetu Nova Gorica v opoziciji. Kljub temu želijo delovati konstruktivno, vendar vodstvo občine po mnenju Vodopivca njihovim predlogom ne prisluhne. “V naši občini naši predlogi niso sprejeti, zato pa jih uresničujejo v sosednjih občinah,” je dejal Vodopivec. Prepričan je, da bi morali z občinskimi subvencijami več narediti za privabljanje novih podjetij na Goriško ter z ustanovitvijo Zavoda za turizem s sosednjimi občinami več narediti na razvoju turizma.