Dejan Židan predsednik stranke SD

Predsednik SD Židan ob napadih v Turčiji, Nemčiji in Švici: “V teh težkih časih čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo.”

Slovenski Socialni demokrati najostreje obsojamo terorizem in vsakršno uporabo nasilja za dosego kakršnega koli cilja. Zato tudi ostro obsojamo včerajšnji grozovit napad v Berlinu, kjer je napadalec s tovornjakom med božičnim sejmom ubil najmanj 12 ljudi in ranil še več deset nedolžnih oseb. Prav tako obsojamo napad v Ankari, kjer je bil umorjen ruski veleposlanik v Turčiji Nj. Eks. Andrey Karlov ter strelski napad v Zürichu, kjer je napadalec v muslimanskem verskem centru ranil tri ljudi.

Socialni demokrati smo mnenja, da moramo v teh težkih trenutkih stati ob strani prijateljem v Evropi in po svetu ter skupaj braniti mir in temeljne človekove vrednote. Ocenjujemo tudi, da morajo biti takšni napadi opomin, da je potrebno tesno sodelovanje mednarodne skupnosti za reševanje konfliktov po mirni poti in predvsem da je potrebno strniti vrste v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu.

Hkrati tudi opozarjamo naj bodo ukrepi zoper nasilje, čeprav upravičeni z bolečino, vseeno v skladu z vladavino prava in ne smejo iti na račun temeljne človekove svobode in naših skupnih evropskih vrednot. Zato svarimo pred populističnimi in hitrimi potezami, ki bi lahko ogrozile evropske vrednote in principe civiliziranega sveta.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je danes, 20. decembra, podpredsedniku nemške zvezne vlade in liderju nemških Socialdemokratov Sigmarju Gabrielu poslal sožalno pismo in v svojem ter v imenu slovenskih Socialnih demokratov izrazil najgloblje sožalje družinam žrtev grozljivega terorističnega napada v Berlinu.

Židan je v pismu Gabrielu poudaril, da je šlo za dejanje terorizma, vredno najostrejše obsodbe, saj so bili napadeni temelji svobodnega sveta in evropske kulture. “Dovolite mi tudi, da ob tem izrazim svoje globoko prepričanje v solidarnost in sodelovanje pri zaščiti temeljnih evropskih vrednot, ki nas povezujejo in me utrjujejo v prepričanju da je sodelovanje v boju proti terorizmu nujno bolj kot kadar koli prej,” je še zapisal Židan in dodal, da “smo v teh težkih časih ob nemškem narodu, čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo”.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na današnjem srečanju osebno izrazil sožalje in prenesel sočutje ob smrti kolega veleposlanika Karlova tudi Veleposlaniku Ruske Federacije v Ljubljani Nj. Eks. Doku Zavgaevu.

Sožalno pismo predsednika SD predsedniku nemške SPD:

Spoštovani predsednik, dragi Sigmar Gabriel, 

Novica o včerajšnjem terorističnem napadu na božičnem sejmu v Berlinu me je globoko pretresla. Gre za dejanje terorizma, vredno najostrejše obsodbe, saj so bili napadeni temelji svobodnega sveta in evropske kulture. 

 Dovolite mi, da v imenu slovenskih Socialnih demokratov in v svojem imenu izrečem iskreno sožaljem svojcem žrtev, poškodovanim pa vse želje po skorajšnjem okrevanju. 

Dovolite mi tudi, da ob tem izrazim svoje globoko prepričanje v solidarnost in sodelovanje pri zaščiti temeljnih evropskih vrednot, ki nas povezujejo in me utrjujejo v prepričanju da je sodelovanje v boju proti terorizmu nujno bolj kot kadar koli prej. V teh težkih časih smo ob nemškem narodu, čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo. 

Prejmi prosim, spoštovani predsednik, izraze mojega globokega spoštovanja,

Dejan Židan

predsednik Socialnih demokratov

SD - Ozadje 3

Socialni demokrati proaktivno podpiramo pobudo ZDUS za reševanje problematike pokojnin

V stranki Socialnih demokratov (SD) in Demokratični stranki upokojencev Slovenije (DeSUS) predlagamo, da koalicija aktivno pristopi k reševanju problematike pokojnin za tiste s polno, 40 letno pokojninsko dobo brez dokupa.

Strankama Socialnih demokratov in DeSUS je bila pobuda Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) predstavljena tekom prejšnjega tedna in oboji smo do te pobude pristopili proaktivno. Pripravili smo Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), da se zagotovi nov institut najnižje pokojnine za starostno in invalidsko pokojnino. To je po prepričanju obeh strank nujno, saj verjamemo, da sta načeli vzajemnosti in solidarnosti temelja, na katerih moramo sprejemati tudi nadaljnje spremembe pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji.

Socialni demokrati in DeSUS bomo že pripravljen predlog sprememb ZPIZ-a na prihodnjem vrhu koalicije predstavili tudi največji koalicijski stranki SMC in verjamemo, da bo predlogu naklonjena. Pričakujemo, da bo predlog še pred koncem leta vložen v parlamentarno proceduro, še bolj pa, da se bo ta čimprej poznal v ‘denarnicah’ upokojencev.

Prepričani smo, da bo to prvi, a ne edini korak pri urejanju pereče problematike (pre)nizkih pokojnin in posledično slabega socialnega statusa velikega števila upokojencev, tudi tistih, z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe brez dokupa.

SD - Ozadje 3

Odločna zahteva Socialnih demokratov je bila učinkovita – dogovor s sindikati javnega sektorja je dosežen

Socialni demokrati smo si ves čas iskreno prizadevali, da bi pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja ponovno sedli za mizo, z namenom, da poiščejo pot do dogovora glede sproščanja varčevalnih ukrepov. Socialni demokrati zato danes pozdravljamo dogovor med sindikati javnega sektorja in vlado, ki so zmogli najti kompromisno rešitev.

Socialni demokrati smo podpisu parcialnega sporazuma z zdravstveno elito združeno okrog sindikata FIDES ostro nasprotovali in ob tem zahtevali nujno potreben socialni dogovor s sindikati celotnega javnega sektorja. Dovolj je bilo zapostavljanja tistih, ki skrbijo za vitalni del socialne države – medicinskih sester, vojakov, vzgojiteljic in drugih zaposlenih v javnem sektorju. Javni sektor kot nosilni steber socialne države mora biti stabilen in notranje uravnovešen kar pomeni, da mora razmerje med vsemi poklicnimi skupinami nujno biti urejeno skladno z vrednotama enakopravnosti in pravičnosti. Po jasnih argumentih je dogovor s sindikati javnega sektorja dosežen. Socialni demokrati pa bomo tudi v bodoče socialni dialog izvajali v praksi, saj je tudi to poslanstvo Socialne demokracije, zagotavlja predsednik stranke mag. Dejan Židan.

Prihodnost, ki jo gradimo Socialni demokrati temelji na socialdemokratskih vrednotah, v prvi vrsti na pravičnosti, enakopravnosti in solidarnosti. Vse kar počnemo v stranki SD izhaja iz naših temeljnih vrednot. Pri tem smo in bomo vedno vztrajali. Gre za civilizacijske dosežke, ki jih je nujno potrebno ohraniti. Naš ideal je močna socialna država v katerem so na prvem mestu ljudje. Družbeno tkivo mora povezovati vrednota solidarnosti, ki je temelj medsebojnega zaupanja in podlaga za razvoj slovenske družbe. Verjamemo, da je to edina prava pot na kateri se izplača vztrajati za dobrobit vseh nas in za svetejšo prihodnost bodočih generacij.

Konferenca SD - Dejan Židan

Predsedstvo SD potrdilo deklaracijo za Demografski rezervni sklad kot temelj za pripravo zakona

Predsedstvo SD je potrdilo dopolnjeno besedilo deklaracije za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada, ki je bila sicer sprejeta 19. novembra na Konferenci SD. S tem Socialni demokrati kot prva stranka predstavljamo konkretne rešitve, s katerimi se bo zagotovilo izplačevanje dostojnih pokojnin v letih med 2030 in 2060, ko bo sicer razmerje med delovno aktivnimi in upokojenimi najbolj neugodno. Predstavljamo podlago za priprave zakona, o pripravi katerega je koalicija v teh dneh na pobudo SD začela pogovore.

“Sistem sprotnega vplačevanja – da namreč mi danes plačujemo za sedanje upokojence in zato lahko pričakujemo, da bodo tudi naši otroci plačevali za nas – pomeni prvi temelj dogovora o medgeneracijski solidarnosti. Drugi temelj je zaveza države, da morebitne primanjkljaje tega dogovora pokriva ter zagotavlja izplačilo dostojnih pokojnin. To počne že sedaj: dodatna sredstva za pokojnine so danes tretja največja postavka v proračunu ter presegajo 1,2 milijardi evrov letno. Do leta 2030 se bo ta znesek več kot podvojil in tako bo vsaj 25 let. Država tega ne bo zmogla, če zdaj ne rezerviramo virov in ta sredstva oplemenitimo, da bodo v kritičnih časih dovolj visoka, da bodo omogočala odprodajo in izplačilo pokojnin. Priložnost še ni zamujena, seveda pa moramo začeti takoj,” je razloge in model delovanja sklada povzel Marjan Podgoršek, ki je vodil strokovno skupino pripravljalcev deklaracije.

Glavni razlogi, zaradi katerih je po mnenju Socialnih demokratov potrebno oblikovanje Demografskega rezervnega sklada, so demografski: razmerje med upokojenimi ter delovno aktivnimi se vedno bolj nagiba v korist upokojenih. Prav za blaženje posledic tega pojava je bil ustanovljena Kapitalska družba (KAD), a njeno sedanje premoženje ne zadošča za učinkovit spopad s problemom. Prav tako se njena sredstva vsako leto porabljajo za tekočo financiranje pokojnin. Če bi jih namesto tega letno reinvestirali in plemenitili, bi v 20 letih podvojili sedanje premoženje KAD.

Da bo država imela na voljo sredstva za ukrepanje takrat, ko bo to najbolj potrebno za ohranitev solidarnosti, izpostavljamo v SD kot glavni razlog za oblikovanje Demografskega rezervnega sklada. Zato je potrebno Demografskemu rezervnemu skladu dodeliti tudi dodatne vire, ki jih bo mogoče ustrezno oplemenititi. Tako kot so se sredstva iz lastninskega preoblikovanja podjetij  v 90-tih namenila za sofinanciranje pokojnin, moramo zdaj skupno premoženje državljank in državljanov upravljati tako, da bo namenjeno ohranitvi medgeneracijske solidarnosti takrat, ko bo ta pod največjim pritiskom.

“Pomembno je, da v sredstva v času plemenitenja ne posegamo in jih upravljamo neodvisno. Samo tako bomo lahko izpolnili zavezo, ki jo imamo do generacije, ki šele vstopa na trg dela. Zagotoviti moramo, da bodo tudi njihove pokojnine varne, v kar mladi včasih težko zaupajo. Družbeno soglasje, da bomo sadove skupnega premoženja uporabili kot investicijo za naslednje rodove upokojencev, je tisto, kar bo začelo vračati zaupanje v pokojninski sistem,” je ob potrditvi deklaracije na seji predsedstva poudaril predsednik SD Dejan Židan.

“V vladi sodelujemo, ker se je zavezala k sprejemu pomembnih družbenih dogovorov za naprej. Demografski rezervni sklad je eden najpomembnejših. Zato tudi koalicijske partnerje  pozivamo k izpolnitvi njihovih zavez, da bo vlada lahko vložila predlog zakona o Demografskem rezervnem skladu najkasneje do konca januarja 2017. Odlašanje pomeni neodgovornost do prihodnjih generacij, zato bomo v nasprotnem primeru predlog zakona v Državni zbor vložili sami,” je še poudaril predsednik SD, ki ga veseli dejstvo, da so koalicijski pogovori medtem že stekli.

Deklaracija SD za Demografski rezervni sklad

Anja Kopač Mrak o predlogu Družinskega zakonika

Vlada sprejela predlog družinskega zakonika katerega cilj je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih

Vlada je določila besedilo predloga Družinskega zakonika in ga predložila Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku. “S tem želimo zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava,” je ob robu seje DZ povedala ministrica dr. Anja Kopač Mrak. Gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na sodišča. Po predlogu bodo namreč o večini teh ukrepov, ki so trajnejšega značaja, odločala sodišča. Prav tako so sodišča predvidena za odločanje o začasnih odredbah, o rejništvu in skrbništvu.

“Prenos na sodišče bo potekal postopno. Ministrstvo za pravosodje mora poleg kadrovskih zagotoviti tudi zakonsko podlago. Prenos bo končan s 1. 1. 2019,” je napovedala ministrica Kopač Mrak. “O nujnih ukrepih, ko je otrok tako ogrožen, da ne more niti trenutka več ostati v matični družini, pa bodo še vedno odločali centri za socialno delo, a bo tak ukrep lahko veljal največ šest dni,” je še dejala ministrica. Pojem družine je v predlogu zastavljen širše kot v veljavni zakonodaji. “Družina je življenjska skupnost otroka z obema ali enim staršem ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. Otrok je torej tisti, ki ustvarja družino,” je še dejala ministrica.

V določbah o zakonski zvezi se ohranja pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. Bodočima zakoncema se daje na voljo več možnosti sklenitve zakonske zveze, tudi zunaj uradnih prostorov. Županom se podeljuje pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez. Zakonca si lahko prosto dogovorita pogodbeni premoženjski režim, “ali drugače, uvaja se možnost ženitnih pogodb”, je povedala ministrica Kopač Mrak. Razveza pa bo v določenih primerih sedaj enostavnejša. “Če zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok in se o najpomembnejših vprašanjih glede premoženja in stanovanja dogovorita, se lahko zakonska zveza razveže pred notarjem v obliki notarske listine,” je pojasnila ministrica.

“Izraz roditeljska pravica je v zakoniku zamenjan z izrazom starševska skrb, saj gre po eni strani za obveznost staršev do otrok, po drugi strani pa imajo prav takšne obveznosti tudi morebitni posvojitelji, ki sicer niso roditelji, so pa starši,” je povedala ministrica Kopač Mrak. Spreminja se tudi določilo glede skupne vzgoje in varstva otrok. Sodišču omogoča, da o tem odloči, če oceni, da je to v korist otroka, tudi če starša o tem ne dosežeta sporazuma. Staršem bi po novem tudi omogočili, da vnaprej izrazijo voljo, kdo naj v primeru njihove smrti ali trajne nezmožnosti skrbi za njihovega otroka. “Sodišče to voljo upošteva, če ni v nasprotju s koristjo otroka,” je predlog določbe navedla ministrica Kopač Mrak.

V zakoniku so predvideli tudi možnost posvojitve vnukov, ko ti nimajo več staršev. Ministrica je spomnila na nekatere pomisleke glede tega vprašanja, med drugim, da bi otroka s tem, ko bi ga posvojili stari starši po enem od staršev, iztrgali iz družine drugega od staršev. “Našli smo rešitev. Za otroka, ki nima več živih staršev, lahko sodišče sorodniku, ki je pripravljen celovito prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. To pa bi se mu lahko odvzela le na enak način in na enaki podlagi, kot se starševska skrb lahko odvzame staršem,” je obrazložila ministrica. Novost je tudi mediacija v družinskih postopkih, ki se lahko izvede pred, med ali po koncu sodnega postopka glede vseh družinsko pravnih spornih vprašanj. Izvajali naj bi jo centri za socialno delo in sodišča, lahko pa se podeli dovoljenje tudi drugi fizični ali pravni osebi.

V družinskem zakoniku uvajajo tudi programe v podporo družini, ki bodo po besedah ministrice namenjeni pripravam na starševstvo, spodbujanju pozitivnega starševstva in krepitvi starševskih kompetenc, izboljšanju komunikacije in odnosa v družini, aktivnemu preživljanju prostega časa in usklajevanju družinskega in poklicnega življenja. Financirali jih bodo na podlagi javnih razpisov. Prav tako se ureja status društev na področju družinske politike. Predlog zakonika predvideva tudi vladno sprejetje resolucije o družinski politiki vsakih deset let. Zadnji tak temeljni strateški predpis na področju družine datira v leto 1993. “Predlagamo tudi ustanovitev sveta za otroke in družine na ravni vlade, ki bo spremljal ukrepe na področju družinske politike in vladi dajal ustrezna priporočila,” je še dejala ministrica Anja Kopač Mrak iz vrst SD.

Predlog družinskega zakonika si lahko podrobneje preberete na povezavi: http://skrci.me/1BOFf

NK Židan o drugi interpelaciji zoper Kopač Mrak

Predsednik SD Židan: “Opozicijska SDS ponovno zlorabila družinsko tragedijo za demagoško interpelacijo zoper ministrico Kopač Mrak.”

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan​ je 14. decembra, še pred začetkom seje DZ o interpelaciji zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak, na novinarski konferenci poudaril, da je opozicijska SDS ponovno zlorabila družinsko tragedijo za demagoško interpelacijo, kar je povsem nedopustno. “V primeru druge interpelacije zoper ministrico Kopač Mrak gre za klasično obliko politične manipulacije in izkoriščanja družinske tragedije, in tragedije dveh nedolžnih otrok, za ozke politične cilje stranke SDS, ki si na vsak način želi pridobiti pozornost pri čemer ne izbira sredstev,” je bil jasen Židan.

“Takšna politična praksa nam je tuja in jo Socialni demokrati kategorično zavračamo,” je bil oster predsednik SD Dejan Židan​ in dodal, “da pričakujemo popolno podporo koalicije ministrici Anja Kopač Mrak​”. Židan je poudaril, da v SD delujemo korektno in transparentno ter varujemo vrednote. Ob tem je spomnil na rezultate v mandatu Kopač Mrakove, med drugim je izpostavil upad števila brezposelnih in naraščanje zaposlenih ter projekt reorganizacije centrov za socialno delo.

Interpelacija zoper ministrico Kopač Mrak po besedah Židana ni napad na ministrico, ampak napad na družinske vrednote. “Najbolj pomembno je, da zaščitimo otroke,” je poudaril Židan. Po njegovem mnenju mediji vedno pogosteje javno poročajo o otrocih, ki so lahko žrtve nasilja, in so zaradi težkih družinskih razmer obravnavani v sodnih, upravnih in drugih postopkih. Židan meni, da je takšno ravnanje za otroke škodljivo, saj naj bi to povzročalo dodatne psihološke travme ter vplivalo tudi na otrokov duševni in socialni razvoj.

“Pri tem gre tudi za kršenje ustavne pravice do zasebnosti,” je opozoril predsednik SD. Po njegovem mnenju je nedopustno, da je poslanska skupina SDS pri vložitvi interpelacije zoper ministrico Kopač Mrak družinsko tragedijo uporabila za obračune s koalicijo. “Obračuni ne bodo koristili ne otrokom in družini in ne državi,” je povedal Židan in dodal, da “so le simptom časa, v katerem živimo v Sloveniji in v katerem živimo tudi v Evropi”.

Anja Kopač Mrak v DZ ob drugi interpelaciji

“Interpelacija predstavlja poskus vpliva podpisnikov interpelacije na potek in vsebino konkretnega postopka, kar je z vidika delitve oblasti nedopustno,” pa je v DZ opozorila ministrica Anja Kopač Mrak. “Namen interpelacije je očitno rušenje zaupanja državljanov v socialne institucije in diskreditacija mene kot ministrice,” je dodala ministrica iz vrst SD in v odgovoru na interpelacijo v DZ zavrnila vse očitke. Opozorila je, da so podpisniki interpelacije pomešali naloge in pristojnosti posameznih organov ter jo po njenih besedah pozivajo k vmešavanju v postopke mimo pooblastil, kar bi lahko razumeli kot napeljevanje k storitvi kaznivih dejanj. “Vsebina interpelacije temelji na konkretnem primeru dveh mladoletnih otrok, pri katerem upravni oziroma sodni postopki še niso zaključeni,” je povedala ministrica Kopač Mrak.

Hkrati je ministrica poudarila, da je treba pri obravnavi interpelacije v prvi vrsti imeti pred očmi pravico do zasebnosti, ki je v primeru otrok še bolj pomembna in jasno opredeljena v Konvenciji o otrokovih pravicah. Opozorila je, da podpisniki interpelacije hočejo za vsako ceno razgrniti zgodbo družine in zlorabiti tragedijo v ozke politične namene. Otroci iz konkretnega primera pa so bili po besedah ministrice preveč izpostavljeni tako v medijih kot tudi v javnih razpravah. Ministrica Kopač Mrak sodbo Vrhovnega sodišča spoštuje. “Vendar sodišče jasno loči med koristmi otrok in babice, odločanje o pravicah otrok pa ni bilo predmet tega sodnega spora, pač pa je sodišče odločalo o pravicah babice,” je opozorila ministrica Kopač Mrak. “Sodišče je ugotovilo le, da je bila babici kršena ustavna pravica do družinskega življenja, ni pa ugotavljalo morebitne kršitve pravic otrok in tudi ne njihovih koristi,” je dodala ministrica.

“Pravnomočnost konkretne odločitve sodišča je ustavna vrednota, ki pa ne more biti absolutna, kadar je treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka zaradi spoštovanja njegovega osebnega dostojanstva in drugih človekovih pravic,” je opozorila Anja Kopač Mrak. Poudarila je, da je njena vloga v takšnih primerih nadzorna in sistemska ter da kot ministrica ne more in ne sme dajati konkretnih navodil posameznim organom, kar bi bilo mimo njenih pristojnosti. Poudarila je, da kot ministrica nima nobenih pristojnosti glede odvzema otrok, da je pri tem center za socialno delo samostojen in da se minister s konkretnimi navodili ne sme vmešavati.

Da bi se odstranil vsak dvom o nepristranskosti pri odločanju je ministrica že spomladi vladi predlagala, da jo iz postopkov, povezanih s tem primerom, izloči. “To pomeni, da nisem seznanjena z vsebino zadeve in da v skladu s svojimi pristojnosti in pooblastili o njej ne morem in ne smem odločati,” je dejala ministrica Kopač Mrak. Ministrica je ocenila, da tako prva kot tudi druga vložena interpelacija predstavljata zlorabo instituta interpelacije. Ponovno je poudarila, da podpisniki interpelacije iz vrst SDS kot podlago za interpelacijo uporabljajo vsebino, ki sploh ne bi smela biti predmet interpelacije, pač pa stvar ravnanja institucij socialne države in ustreznih upravnih oziroma sodnih postopkov.

Jan Škoberne s poslanskim vprašanjem

Škoberne s poslanskim vprašanjem predsedniku vlade o časovnici prostorskega umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi

Državni zbor je v ponedeljek, 12. decembra, s poslanskimi vprašanji premierju Miru Cerarju in ministrski ekipi začel redno decembrsko sejo. Poslanca SD Jana Škoberneta je zanimala časovnica prostorskega umeščanja in izgradnje tretje razvojne osi, tako severnega kot tudi njenega južnega dela. Predsednika vlade je poslanec SD vprašal tudi, kdaj bo vlada odločala o prostorski umestitvi posameznih krakov osi in kakšni so terminski načrti njihove izgradnje po koncu prostorske umestitve. Škoberne je ob tem izpostavil tudi zagotavljanje enakomernega regionalnega razvoja Slovenije.

“Tretje razvojne osi ne potrebujemo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki, ampak ker danes ne pokrivamo vseh potencialov, ki so med posameznimi kraki. Slovenija logistično zaenkrat še ni optimalno povezana,” je opozoril Škoberne. Premier je v svojem odgovoru med drugim poudaril, da je zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna več kot polovica slovenskih cest dotrajanih. Aktualna vlada, v kateri sodelujemo tudi Socialni demokrati, si je zadala cilj modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo, zato so pristojnemu ministrstvu za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku Vlade RS glede umeščanja in izgradnje 3. razvojne osi si lahko v celoti preberete v magnetogramu:

Jan Škoberne:

“Zanima me nekaj kar je bistveno za razvoj Slovenije in kar ta vlada lahko stori in mislim, da mora storiti. Ena izmed ključnih zavez našim državljankam in državljanom je, da zagotavljamo vsem enake možnosti in da zagotavljamo ustrezno infrastrukturo za enakomeren regionalni razvoj Slovenije, zato, da lahko tako gospodarski subjekti kot tudi ljudje izkoristijo vse potenciale, ki so v tej državi na razpolago. Ena izmed teh ključnih zgodb je seveda tudi tretja razvojna os v svojem celotnem obsegu, od Bele krajine do severnega dela Koroške. Večkrat smo razpravljali o tem, da so rezultati dela te pa tudi predhodne vlade dobri, da imamo gospodarsko rast, da znamo drugače kot je bilo v preteklosti upravljati tudi s potenciali te države.

Zato me zanima kakšna je časovnica dokončnega umeščanja in umestitve vseh krakov tretje razvojne osi v prostor in kdaj lahko pričakujemo pričetek gradnje posameznih krakov oziroma kdaj lahko pričakujemo, da bodo uspešno izvedene in začete tudi vse aktivnosti, ki jih je tudi minister Gašperšič že napovedal za umeščanje in predvsem za začetek izgradnje tretje razvojne osi.

Ker ne nazadnje te osi ne potrebujemo samo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki Republike Slovenije, potrebujemo jo tudi zato, ker danes ne pokrivamo ustrezno vseh potencialov, ki so med obstoječimi kraki. Če želite, potencial te države ni samo na liniji Koper-Ljubljana-Maribor, obstaja tudi marsikje drugje in danes – predvsem gospodarskega pa tudi človeškega potenciala, ki ga imamo v ljudeh, v znanju, v naravi – ne izkoriščamo, ker v celoti logistično Slovenija še ni optimalno povezana.”
         
Miro Cerar:

“Torej, soglašam z vami. Gre za nujo, ki rabi, ki potrebuje, bi rekel zelo aktivno vlado in druge subjekte, da bomo te naše dotrajane ceste, dotrajano infrastrukturo posodobili na vseh delih Slovenije kjer je to potrebno. Namreč zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna in seveda neaktivnosti je praktično več kot polovica slovenskih cest, če govorim samo o tem danes, dotrajanih. No, ampak že na začetku mandata sem si in smo si skupaj z vlado zadali zelo jasen cilj, da moramo nujno modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo. In zato seveda smo tudi pristojnemu ministrstvu v ta namen za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva. In v letu 2016 in 2017 ima ministrstvo za infrastrukturo in DARS skupaj z njim v načrtu izvedbo kar 334 različnih posegov v smislu obnavljanja in posodabljanja cestne infrastrukture. In če bomo nadaljevali s takim trendom, bo lahko Slovenija že v šestih letih vzpostavila kakovostno in evropsko primerljivo raven državnih cest in to je moja vizija, tako kot pravite, da bi imela Slovenija kakovostne cestne in druge infrastrukture povezave, in da bi ostala zelena.

Torej kakovostno povezana zelena Slovenija, to mislim, da je vizija, ki jo moramo zasledovati. Sedaj seveda konkretno smo pred odločitvami. Vemo, da nobena ni lahka. Vsaka odločitev o novi cesti o novi povezavi je lahko, četudi mnogim v korist, za koga seveda obremenitev, neka prizadetost in podobno, ampak to je treba ob kompromisih na koncu potegniti tudi neke odločitve in jih bomo in na tem področju sedaj prehajamo v ključno fazo. V tem trenutku sta na trasi severnega in južnega dela tretje razvojne osi v zaključni fazi izdelave državni prostorski načrt za državno cesto med priključkom na avtocesto A1, to je Šentilj-Koper, pri Šentrupertu in priključkom Velenje ter načrt za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug.

Ministrstvo bo gradivo za severni del v obravnavo in sprejem na Vlado posredovalo že v decembru letos, torej domnevno prihodnji teden ali en teden za njim, za južni del pa v začetku leta 2017. Gradiva so v zadnji fazi priprave in sedaj gremo dejansko v naslednji korak. Načrti za odseke od avtoceste A1 do Velenja jug-Podlog, za državno cesto med priključkom Slovenj Gradec jug in Dravogradom z obvoznicami, državno cesto med mednarodnim mejnim prehodom Holmec in priključkom Otiški vrh, ter za državno cesto od priključka Črnomelj jug do mednarodnega mejnega prehoda Vinica, so ta hip sicer v mirovanju, vendar v skladu z resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji se intenzivno proučujejo ukrepi, ki bodo tudi tukaj morali biti čim prej izvedeni in bodo del rekonstrukcije obstoječe infrastrukture. V skladu z resolucijo je tudi gradnja severnega dela tretje razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem, predvidena za obdobje med 2018 in 2022, odsek od avtoceste A2, to je Ljubljana-Obrežje, pri Novem mestu do priključka Osredek, vključno s Šentjoško cesto do Revoza pa za obdobje 2018 do 2020 in potem je tukaj še odsek od Revoza do Malin po letu 2018 se načrtu, da bodo tukaj dela realizirana.

In Dars bo v letu 2017 na odsekih kjer so državni prostorski načrti že sprejeti, intenzivno začne s postopki izdelave projekte dokumentacije in pridobivanja zemljišč. Tako, da to je tudi nekoliko bolj konkretno, za še bolj tehnična pojasnila se boste seveda lahko obrnili na ministrstvo za infrastrukturo, ministrstva za okolje, v kolikor tukaj sodeluje, ampak poudarjam, delamo intenzivno  na posodabljanju slovenske infrastrukture, cestne, tudi železniške, delamo na obnovi in na novih projektih in sedaj bo tudi čas seveda, ko smo pridobili marsikje že vso dokumentacijo, ustvarili pogoje, da se zadeva prevesi v izvedbeno fazo in tukaj pač nekod ne moremo več odlašati, četudi so pomisleki, odločitve je potrebno sprejeti in storiti nekaj za dobro ljudi, podjetij in drugih.”

Matjaž Han v izjavi za medije

Han: Za širšo razpravo o zakonu o zdravstvenem varstvu za zdaj premalo pripravljenega

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je po srečanju koalicije z zdravstveno ministrico Milojko Kolar Celarc, na katerem je ministrica predstavila predloge sprememb na področju zdravstva, povedal, da je ključni zakon, to je zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, v izhodiščih. Po njegovi oceni je potrebna širša razprava in pogovor o tem, da bo v zdravstvo verjetno treba dati več denarja, a je za zdaj za to razpravo premalo pripravljenega. “Nič takega se ni zgodilo, da bo jutri kaj boljše,” je po srečanju povedal Han. Po njegovih ocenah ne gre za katastrofo, pač pa za realno oceno. Spomnil je, da so pogovori o teh vprašanjih že vrsto let v politiki enaki.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti gre po mnenju SD v pravo smer, dva danes predstavljena zakona pa nista reformna. Pri ključnemu, to je zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pa je veliko vprašanj, na katere po Hanovih besedah ne bodo mogli še odgovoriti, pač pa je potreben dogovor družbenih skupin. “Da lahko gremo v takšno iskreno razpravo, pa imamo zdaj premalo napisanega,” je pojasnil Han. Spomnil je, da so v koalicijskem sporazumu dorekli ukinitev dopolnilnega zavarovanja, o čemer so se danes tudi pogovarjali. Odprli pa so tudi vprašanje, kako za to dobiti dodaten denar.

“Iskreno moramo priti pred ljudi in reči, da se v zdravstveno blagajno zlije premalo denarja in potrebujemo večji prispevek,” je povedal vodja poslancev SD. Prav tako se morajo po njegovih besedah dogovoriti, da denar, ki ga imajo, ne bo odtekal v zasebne žepe. “Sem eden od poslancev in eden od vodij poslanskih skupin, ki se trudimo, da ne bomo zavirali tam, kjer ni treba. A moramo dobiti nekaj na mizo, potrebujemo številke,” je poudaril Han. Po njegovih besedah se morata uskladiti finančni in zdravstveni resor.

Predsednik SD Dejan Židan je še pred srečanjem izrazil pričakovanje, da bo zdravstvena ministrica predstavila projekt skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu. Han pa je po srečanju na vprašanje, ali je to storila, odgovoril z besedami, da saj to določa že sporazum vlade z zdravniškim sindikatom FIDES. Tako namreč trdijo na ministrstvu, medtem ko v SD sporazuma ne podpiramo. Vodja poslanske skupine SD je sicer dejal, da po srečanju z ministrico niti niso toliko razočarani. “12. decembra ne bo padel neznani leteči predmet,” je dejal Han in s tem opomnil na zavezo ministrice, da bo do 12. decembra v javno razpravo dala zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Forum starejših SD - predsedstvo

Forum starejših SD ob obletnici prvega leta delovanja predstavil prioritete za delo v letu 2017

Na sedežu stranke v Ljubljani je v ponedeljek, 5. decembra, potekala 2. seja predsedstva Foruma starejših Socialnih demokratov, ki ga vodi predsednik mag. Franc Hočevar. Seje predsedstva Foruma starejših SD sta se udeležila tudi predsednik stranke SD in minister mag. Dejan Židan ter državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predsednica Ženskega foruma SD Martina Vuk, ki sta sodelovala v razpravi. Članice in člani foruma so med drugim razpravljali o aktivnostih in delovanju Foruma starejših SD v prvem letu od ustanovitve in predstavili prioritete za leto 2017.

Forum starejših SD - predsedstvo 2

Predsednik foruma Franc Hočevar je v izjavi za medije po seji predsedstva pojasnil, da so v prvem letu največ pozornosti namenili čakalnim vrstam v zdravstvu, demografskemu skladu in pokojninam. Forum sta zaposlovala tudi vprašanje dolgotrajne oskrbe in problem nasilja nad starejšimi. Glede pokojnin je Hočevar dejal, da “upokojenci ne smejo biti rezervna armada za raznorazne varčevalne ukrepe”. Po njegovih besedah se slovenska družba vse bolj stara, obenem pa se starejšim znižuje kakovost življenja. Največ k temu prispevajo nizke pokojnine in dolge čakalne vrste v zdravstvu, ki so za starejše še posebej velik problem, je opozoril Hočevar. Dodal je še, da teme, ki so zaznamovale prvo leto delovanja Foruma starejših SD, ostajajo aktualne tudi v prihodnje, dokler nekatere ne bodo rešene v korist starejše populacije.

Forum starejših SD - predsedstvo 3

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je na seji predsedstva foruma spregovoril o aktualnih dogajanjih in naših pričakovanjih za leto 2017. “Dolge čakalne vrste v zdravstvu najbolj prizadenejo starejše, zato je bilo pomembno, da je naš forum starejših kot prvi opozoril na nevzdržno stanje in tudi predlagal možne rešitve,” je spomnil Židan. “Ureditev dolgotrajne oskrbe je zakonodajno pripravljena, zdaj pa pričakujemo podporo ostalih strank,” je pojasnil Židan in dodal, “da smo Socialni demokrati pripravili tudi stališča in možne rešitve za vzpostavitev demografskega rezervnega sklada”. “Generalno pa mora biti povsem jasno,  tudi upokojenci morajo imeti korist od izboljševanja stanja v državi,” je bil jasen predsednik SD.

Predsednik SD Dejan Židan je po koncu seje predsedstva Foruma starejših SD, ki je pozornost namenil tudi problematiki dolgih čakalnih vrst v zdravstvu, v odgovorih na novinarska vprašanja komentiral tudi podpis sporazuma med ministrico za zdravje in sindikatom FIDES. “SMC, ministrica in predsednik vlade so odprli Pandorino skrinjico. Upam, da imajo rešitev, kako jo tudi zapreti,” je poudaril predsednik SD in dodal, “da je zaskrbljen, saj doslej rešitve še niso predstavili”. “Stranka SMC in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc sta podpisala nekaj, za kar ne vesta, koliko stane,” je podpis sporazuma z zdravniškim sindikatom FIDES komentiral predsednik SD Židan.

Židan in Hočevar po seji predsedstva Foruma starejših SD

Po Židanovih besedah “SMC in ministrica podpisujeta normative v modri knjigi, za katere mislita, da niso obvezni, ampak so samo instrukcijski, kar pa v resnici verjetno ni tako”. Dejal je, da bi SMC morala imeti odgovor, kako zapreti Pandorino skrinjico, ki jo je odprl sporazum s sindikatom FIDES, že takrat, ko se je odločila, da v vladi preglasuje SD in DeSUS. “Od gospodarske rasti morajo imeti koristi vsi in ne samo elite. Če ima korist zdravnik, mora imeti korist tudi medicinska sestra,” je opozoril Židan. Poudaril je, da bomo Socialni demokrati vztrajali pri enakem pristopu do vseh v javnem sektorju. “In nenazadnje, če je denar, da se izboljšuje stanje v javnem sektorju, potem mora biti denar tudi za izboljšanje stanja vojakov, gasilcev, medicinskih sester, učiteljev, pa tudi upokojencev,” je še dodal predsednik SD.

PES - omizje o prihodnosti in varnosti EU

Predsednik SD Židan na zasedanju evropskih socialdemokratov v Pragi poudaril pomembnost obstoja EU

Predsednik SD in podpredsednik Vlade RS mag. Dejan Židan se je skupaj z evropsko poslanko in podpredsednico poslanske skupine S&D mag. Tanjo Fajon ter delegacijo slovenskih Socialnih demokratov udeležil zasedanja Stranke evropskih socialistov in demokratov (PES) v Pragi na Češkem, kjer se je udeležil tudi srečanja voditeljev držav in vlad ter podpredsednikov vlad iz vrst PES. Še pred začetkom zasedanja se je predsednik SD Dejan Židan sestal s predsednikom PES Sergejem Stanishevim, s katerim sta se pogovarjala o prihodnjih projektih, ki jih peljemo socialdemokrati v Sloveniji, predsednik PES Stanishev pa je predsedniku SD Židanu predstavil aktivnosti, ki jih v prihodnjem letu želi izvesti PES in ob tem pohvalil dosedanje dobro delovanje SD in Mladega foruma SD v okviru skupnih evropskih projektov.

PES - Židan in Stanishev

Predsednik SD Dejan Židan se je sestal še s češkim premierjem in liderjem čeških socialdemokratov (ČSSD) Bohuslavom Sobotko, ki je bil gostitelj zasedanja PES v Pragi, s katerim sta se med drugim pogovarjala tudi o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Češko. Ob robu srečanja voditeljev iz vrst PES se je Židan med drugim sestal tudi z nemškim zveznim podkanclerjem Sigmarjem Gabrielom iz SPD in vodjo Laburistov v Veliki Britaniji Jeremyjem Corbynom, ki ga je predsednik SD povabil na obisk v Slovenijo.

PES - Židan Fajon Corbyn Krivokapić

Predsednik SD Židan je med zasedanjem sodeloval tudi na omizju o prihodnosti in varnosti Evropske unije poudaril, da se je za EU smiselno boriti, saj nam predstavlja prostor za varnost in gospodarsko rast. Židan je izpostavil, da se je treba zavedati, da EU deluje počasi, hitreje rešuje težave bogatih ljudi in korporacij ter se ne ozira zadosti na državljane in državljanke. Na omizju so se strinjali, da v EU pogrešajo solidarnost med posameznimi državami. “Jasno je treba povedati, da ekstremizmi, populizmi in demagogija, ki se krepijo v EU, lahko ogrožajo samo osnovo EU,” je povedal Židan.

PES - večerja voditeljev 2

Po njegovih besedah so se pogovarjali tudi o gospodarski rasti. “Moje sporočilo je bilo, da od dobre gospodarske rasti ne smejo imeti koristi samo posamezniki in elita. Gospodarska rast se mora enakomerno porazdeliti na vse prebivalstvo in če nam to uspe, lahko rečemo, da socialna demokracija deluje. Če pa nam ne uspe, pomeni da postajamo elitistična družba,” je še poudaril predsednik SD.

PES - Gurmai Židan Schieder

Na razpravi sta sodelovala tudi predsednika češke in slovaške vlade Bohuslav Sobotka in Robert Fico ter drugi gostje iz socialno demokratskih strank Avstrije, Madžarske, Nemčije in Poljske. “Vsi skupaj smo se zavezali, da bomo v tej regiji bolje sodelovali. Nastaja tudi iniciativa, da bi v letu 2017 slovenska SD v Ljubljani pripravila srečanje z vsemi sosednjimi socialdemokratskimi strankami iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske, na katerem bi še okrepili naše sodelovanje. Tako bi se skupaj zavzeli za gradnjo bolj uspešne in povezane regije,” je še pojasnil Židan.

PES - Židan Fajon Fleckenstein

Predsednik SD Židan je glede prihodnosti EU po “Brexitu” dejal, da v EU trenutno obstajata dva načina razmišljanja. Prvi način je, da je EU državam dobra samo takrat kadar je od nje neka korist, kadar pa želi da se porazdeli tudi tveganje in reševanje težav, se države zaprejo vase in nočejo več sodelovati. “Takšen način pomeni razkroj EU,” je poudaril. Kot drugi način razmišljanja pa je navedel, da je EU treba učvrstiti, da bo hitreje delovala in hitro reagirala tudi na tveganja. Dodal je še, da bo takrat naša prihodnost varna. Poudaril je še, da je razprava zelo proaktivna, in dodal, da vsi želijo sodelovati in biti učinkoviti. “Naredili bomo vse da ohranimo EU,” je še dodal predsednik SD.

PES - Židan in Jean-Christophe Cambadélis

Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon pa je na zasedanju PES aktivno sodelovala na omizjih o boju proti radikalizaciji in ekstremizmom ter v razpravi o možnostih za integracijo migrantov, ki bi predstavljala uspešno rešitev tegob migracijskega vala. “Srečanje v Pragi je pomembno in v političnem smislu prelomno – zbrali smo se Socialisti in Socialni demokrati iz vse Evrope, da najdemo odgovore na izzive 21. stoletja. Neenakost in socialna nepravičnost sta krivi za vse večje frustracije Evropejk in Evropejcev. Počutijo se ogrožene, še posebej, ko vidijo elite, ki kopičijo bogastvo, ki izkoriščajo davčne oaze in zlorabljajo javna sredstva. S krepitvijo orodij za boj proti korupciji in davčnim utajam ter z vzpostavitvijo pravnih sredstev za boj proti diskriminaciji in socialni izključenosti, lahko dokažemo, da institucije lahko in morajo služiti ljudem in ne le gospodarskim elitam. To je naša odgovornost. Verjetno smo pred največjimi izzivi v zgodovini po drugi svetovni vojni, zato je toliko bolj pomembno, da naredimo vse za ohranitev stabilne in varne Evrope. Naše središče mora ponovno postati človek, državljan. Ljudem moramo vrniti upanje in to lahko dosežemo le skupaj ter z jasno in napredno vizijo prihodnosti. Projekt Evrope, ki je nastal na pogorišču vojne, moramo vrniti ljudem,” je strnila mnenje Tanja Fajon.

PES - Židan in laburisti

Podpredsednik vlade Dejan Židan se je pred zasedanjem PES v Pragi sestal tudi s slovenskim veleposlanikom v Češki Republiki Leonom Marcem. Spregovorila sta o rezultatih letošnjega uradnega obiska politično-gospodarske delegacije iz Slovenije pod vodstvom kmetijskega ministra Židana na Češkem. Pomembno je, da so posamezna slovenska podjetja že našla nove partnerje na Češkem in da se sklepajo novi posli, kar krepi tudi pozitivno gospodarsko rast v Sloveniji.

PES - Židan in Krivokapić