SD - Ozadje 3

“Socialni demokrati jasno zagovarjamo zdravstveno reformo in smo proti podpisu parcialnega sporazuma z zdravstveno elito FIDES-a ter za socialni dogovor z vsemi sindikati!”

Socialni demokrati smo trdno zavezani, da bomo v Sloveniji krepili javno zdravstvo. Zato bomo takoj podprli takšne ukrepe, ki bodo centralizirali nabavo materiala in pripomočkov. Prav tako želimo, da se z zdravstveno reformo loči javno od zasebnega. Naša zaveza je, da bomo naredili vse kar je v naši moči, da bi se bistveno zmanjšalo čakalne vrste v zdravstvu. Podprli bomo takšne normative in standarde, kot veljajo v najboljših zdravstvenih zavodih v Sloveniji in so primerljivi najboljšim praksam v tujini. Naš predlog je, da se v Sloveniji takoj zaposli čimveč mladih zdravnikov. Plačne anomalije želimo odpravljati enotno povsod tam, kjer so prisotne. Prav tako bomo podprli predloge za izboljšanje upravljanja javnih zavodov. Prav tako je naše trdno stališče, da je potrebno z ničelno toleranco nemudoma ukrepati proti korupciji v zdravstvu.

Socialni demokrati nasprotujemo podpisu sporazuma vlade Republike Slovenije s Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije – FIDES. Sporazum, za katerega se je dogovorila ministrica za zdravstvo Milojka Kolar Celarc iz vrst stranke SMC, nikakor ne rešuje težav slovenskega zdravstva, temveč parcialno rešuje zgolj slovensko zdravstveno elito. Ob tem pa vpleteni pozabljajo na ostale sindikate, ki zastopajo dobrobit medicinskih sester, vojakov, vzgojiteljev in drugih socialno ogroženih skupin v Sloveniji.

Sporazum s FIDES-om nikakor ne rešuje nekaterih ključnih problemov slovenskega zdravstvenega sistema, kot so predolge čakalne vrste, izkoriščanje mladih zdravnikov, problematika koncesionarjev in zdravnikov, ki poleg dela v javnem zdravstvu opravljajo še delo za zasebne ponudnike. Slovenija ne potrebuje elitističnega sporazuma, temveč celovito zdravstveno reformo, v kateri bomo postavili temelje za celovito urejeno, dostopno in kvalitetno javno zdravstvo, ki bo na voljo vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije, ne glede na njihov socialni status ali katerekoli druge osebne okoliščine. Zdravstvenega sistema ne sestavlja samo zdravniška elita, temveč ga sestavljamo tudi vsi uporabniki, medicinske sestre, mladi zdravniki in ostalo zdravstveno osebje. Socialni demokrati tovrstno celovito zdravstveno reformo ministrice Milojke Kolar Celarc zahtevamo že zadnje leto in ob tem dodajamo, da enostransko in parcialno reševanje problemov elite ni dovolj.

Po drugi strani nam vladajoča stranka s predlogom, da 2. januar znova postane dela prost dan sporoča, da je krize očitno konec. Čeprav Socialni demokrati z omenjenim predlogom nimamo težav, ob tem ne moremo mimo vprašanja, zakaj vladajoča stranka ne predlaga tudi sprostitve plačnih omejitev za celotni javni sektor? Zakaj se na tem mestu privilegira zgolj cehovskega predstavnika sindikata FIDES, medtem pa se zapostavlja skupine kot so medicinske sestre, vojaki, vzgojiteljice in zaposleni iz plačne skupine J?  Poleg tega se Socialni demokrati zavedamo, da je revščina v Sloveniji resen problem in da se je z njo potrebno resno spoprijeti. Tako predlagamo, da se naj okrepijo socialni transferji za vse socialno ogrožene in na robu preživetja. Socialni demokrati smo mnenja, da če je v državni blagajni 53 milijonov evrov na leto za zdravstveno elito in za “populistično” ukinjanje 2. januarja kot delovnega dne, moramo najti sredstva tudi za spopadanje z revščino.

NK Han Židan in Levanič

Židan: V SD od ministrice Kolar Celarčeve pričakujemo primerjavo sporazuma s FIDES-om s koalicijsko pogodbo

“Socialni demokrati pričakujemo, da bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ob obrazložitvi sporazuma s sindikatom FIDES na vladi tudi pojasnila, kako je ta sporazum v skladu s koalicijsko pogodbo in pri tem podkrepila navedbe s predlogi zdravstvenih zakonov,” je danes v izjavi za medije dejal predsednik stranke mag. Dejan Židan. Sicer pa po njegovih besedah v SD ne govorimo o usodi ministrice. Židan je ob robu seje Predsedstva SD, na kateri so se dotaknili tudi aktualnih dogodkov v zdravstvu, opozoril, da je ministrica Kolar Celarčeva zatrjevala, da gre parafiran sporazum s FIDES-om v smer, ki je zapisana v koalicijski pogodbi.

“Ker bi zaveze s področja zdravstva v koalicijski pogodbi v SD danes znova podpisali, v stranki pričakujemo, da bo ministrica pokazala, kako sporazum sovpada s predlaganimi zakoni na področju zdravstva,” je poudaril Židan. Po njegovem mnenju sporazum v več točkah ne sledi koalicijski pogodbi. Po Židanovih besedah je najbolj pomembno vprašanje v tem hipu, kako rešiti vprašanje čakalnih vrst, na katere je uvrščenih skoraj četrtina milijona Slovencev. Po njegovem mnenju morajo biti vsi ukrepi usmerjeni v to. “Zato bomo Socialni demokrati tudi vnaprej podpirali vse aktivnosti, da se reši problem čakalnih vrst,” je dodal predsednik SD Židan.

Standarde in normative bi po njegovem mnenju morali narediti na podlagi dobrih praks, ne pa na podlagi zahtev, ki si jih napiše ceh sam. Sprašuje se tudi, ali se z omogočanjem plačevanja dela zdravnikov pri drugih javnih zdravstvenih zavodih preko podjemnih pogodb uresničuje del koalicijske pogodbe, ki govori o ločevanju javnega in zasebnega v zdravstvu. “Vprašanj je še mnogo,” je dodal predsednik SD. Židan vztraja, da je ministrica v sporazumu s sindikatom FIDES prekoračila pooblastila. Priznava, da so v sistemu plač v javnem sektorju anomalije, a da jih je treba enotno reševati v obstoječem sistemu. Če bi pri eni skupini parcialno reševali težave, bi enako želeli tudi drugi v javnem sektorju. “Trenutni sistem plač v javnem sektorju pa je kljub anomalijam je bistveno bolj transparenten kot prejšnje stanje,” je poudaril Židan.

Po njegovih besedah je predvsem pomembno, da ministrica pravočasno predstavi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo urejal financiranje zdravstva, ter predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, v okviru katere bo jasno ločeno javno in zasebno v zdravstvu, opredeljena mreža javnega zdravstva in pripravljeni standardi in normativi. Glede tega se mora izjasniti vlada, je poudaril, zato se v SD ne bodo izjasnjevali o ministrici. Zavedajo se namreč, da jim je ostalo le še leto 2017, ker nato sledi predvolilni čas. “Zakonodaja, ki ureja zdravstvo, pa ne more biti sprejet na hitro, na kakšni nočni seji,” je dodal Židan.

Sicer pa smo na današnjem Predsedstvu SD ocenjevali vlogo SD v vladi v dveh letih od začetka mandata. Teren po Židanovih navedbah kot pozitivno ocenjuje delo SD v vladi, da pa morajo biti uresničene obljube v koalicijski pogodbi. “Se pa že pripravljamo na volitve in pričakujemo, da bodo redne, maja oz. junija leta 2018,” je povedal Židan. Ob tem smo imenovali dr. Patricka Vlačiča za nosilca projektne skupine za pripravo programa za volitve.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak

Ministrica Kopač Mrak: Spremembe zakonodaje bodo v korist prejemnikom varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči

Vlada Republike Slovenije je v četrtek, 24. novembra, določila predlog sprememb zakonodaje v zvezi s prejemanjem varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči, ki jih je pripravila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Kot je ob tem pojasnila ministrica Kopač Mrak, predlog zakona ukinja zaznambe na nepremičninah in ukinja vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov.

Varstveni dodatek je namenjen posameznikom in družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Zaradi svoje starosti oz. stanja potrebujejo pomoč trajno, saj ni mogoče pričakovati, da bi si lahko socialni položaj izboljšali s pridobitnim delom. Denarna socialna pomoč pa je namenjena posameznikom ali družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti začasno. Vlada je sprejet predlog posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku, da bi sprememba lahko stopila v veljavo s 1. januarjem 2017.

 Varstveni dodatek

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji v letu 2015 je bila 14,3 % in je prvič po dveh letih padla. V splošnem se revščina zmanjšuje, kar pa ne velja za revščino med starejšimi, zlasti samskimi, ki je bistveno višja kot pri splošni populaciji. Predlog prinaša črtanje zaznambe na nepremičnini v lasti upravičenca do varstvenega dodatka oz. denarne socialne pomoči, ki je do omenjenih pravic upravičen, ker v skladu z zakonskimi določbami nima dovolj sredstev za preživljanje. Kot oseba, ki ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje, se po predlogu šteje oseba, ki ima v lasti stanovanje (oz. hišo), katerega vrednost presega 120.000 evrov.

Če ima oseba v lasti nepremičnino, vredno več kot 120.000 evrov, je do omenjenih pravic lahko upravičena le, če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Po preteku 24 mesecev pa pod dodatnim pogojem zaznambe na nepremičnini.

Predlog novele zakona si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/Xqs1T

Matjaž Han in Dejan Židan

Židan: V SD vztrajamo pri nesprejemljivosti sporazuma s FIDES-om in poudarjamo odgovornost ministrice za zdravje

“Socialni demokrati vztrajamo, da parafiran sporazum vlade s sindikatom FIDES ni sprejemljiv, in ga na vladi ne bomo podprli,” je danes v DZ poudaril predsednik SD in minister mag. Dejan Židan. Ali bi morala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc oditi s položaja, mora po besedah prvaka SD Dejana Židana oceniti premier Miro Cerar, ki “se je postavil na njeno stran”. To po Židanovem mnenju ni pravilno. “Socialni demokrati bomo naredili vse, da se bodo izhodišča, ki so bila v ponedeljek na koaliciji dogovorjena glede pogovorov s sindikati, tudi uveljavila,” je povedal Židan v izjavi ob seji v DZ, na kateri razpravljajo o interpelaciji zoper vlado. “Po našem mnenju je to edina možnost, da v Sloveniji ohranimo socialni mir, tako bomo Socialni demokrati namreč delovali znotraj vlade in DZ,” je še pojasnil predsednik SD.

Židan je ob tem poudaril, da bo večino odločitev treba speljati skozi DZ. Po njegovi oceni morajo sprejeti kar nekaj pomembnih odločitev, da zagotovijo vzdržni proračun za naslednje leto, ki zaradi ustavitve pogajanj s socialnimi partnerji javnega sektorja v tem trenutku ni rešen. “Odgovornost ministrice in tistih, ki jo podpirajo, da so pogajanja zastala, je izjemna,” je poudaril Židan. Po njegovih navedbah je ministrica v ponedeljek dobila zelo jasne usmeritve, kot so, da je treba maksimalno omogočiti vstop mladih zdravnikov v zdravstveni sistem in izpeljati enkratni projekt, ki bo učinkovito zmanjšal čakalne vrste. Ministrica je dobila tudi zelo jasno navodilo, “da v nobenem primeru nikjer ne sme poseči v enotni plačni sistem”.

“Sporazum, ki je trenutno parafiran, je po našem mnenju odstop od dogovora v ponedeljek na koalicijskem vrhu,” je opozoril Židan in dodal, da takšen sporazum po našem mnenju omogoča privatizacijo slovenskega zdravstva. Med drugim je Židan navedel, da sporazum dovoli nagrajevanje izven plačnega sistema, napoveduje pošiljanje zakonov v DZ samo z mnenjem in ne soglasjem javnega sektorja, po novem pa zdravnik tudi ne bo več potreboval soglasja, da bo delal v drugem javnem zavodu. Na novinarsko vprašanje, ali ministrica za zdravje še uživa zaupanje SD, Židan ni odgovoril konkretno, je pa spomnil na obljube ministrice, ki jih mora izpolniti do konca leta. Ena bolj pomembnih je krepitev javnega zdravstva, ločitev javnega in zasebnega in da bodo vloženi zakonodajni predlogi do konca leta. Židan je opozoril, da bo konec leta kmalu in “rad bi verjel”, da bo ministrica svojo obljubo tudi držala.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han se je glede sporazuma s sindikatom FIDES vprašal, kaj je naredil minister za javno upravo Koprivnikar, ki je imel nalogo, da se uskladi “s 160.000 ljudmi, pa mu to ni uspelo”. “Verjetno je močnejša figura v SMC Kolar Celarčeva, ampak mi ta trenutek v državi nimamo socialnega miru,” je opozoril Han. Ob tem je spomnil na izjavo ministrstva za finance, da za izpolnitev dogovora z zdravniki ne bo šel denar iz državnega proračuna, pač pa iz zdravstvene blagajne. A to po njegovem mnenju pomeni, da bomo iz slednje manj denarja porabili za operacije. Židan in Han nista konkretno odgovorila na vprašanje, kaj bi pomenilo za trdnost koalicije in usodo ministrice, če bo SMC brez koalicijskih partneric na vladi podprla sporazum s FIDES-om. Židan tudi težko verjame, da bo vlada lahko sprejela sporazum, ki pomeni razkol z vsemi sindikati in kaže, da se rešuje status zdravnikov. “Vlada se ne more opredeliti tako, da bo reševala status ene skupine, pač pa, da bo reševala status bolnikov,” je poudaril Židan.

Govor Židan ob dnevu Rudolfa Maistra

Židan: General Maister je bil sooblikovalec samostojne Slovenije

Na predvečer slovenskega državnega praznika, ki sicer ni dela prost dan, je v Dornavi pri Ptuju potekala osrednja državna slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra. Predsednik SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan je Maistra označil za sooblikovalca samostojne slovenske države. General Maister je s svojimi borci boj za narodnostne meje gradil na programu Zedinjene Slovenije iz srede 19. stoletja. “Njegov boj pa so nadaljevali partizanski borci za osvoboditev med drugo svetovno vojno ter končali pripadniki Teritorialne obrambe in slovenske policije med osamosvojitveno vojno,” je povedal Židan. Dodal je, da v Maister izstopa kot najsvetlejša zvezda v 150-letnem prizadevanju slovenskega naroda za ustanovitev samostojne in neodvisne države Slovenije.

Slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra

Židan je Maistra izpostavil tudi kot pokončnega moža, čigar vizija je bila v nasprotju s tedanjimi političnimi, ideološkimi in posamičnimi interesi. “Maister preprosto ni bil kompatibilen z nobenim sistemom, vendar je imel karizmo, ki so se je mnogi bali,” je dejal Židan. “Rudolf Maister je bil poleg imenitne vojaške kariere ustvarjalen in dejaven tudi na številnih drugih področjih,” je poudaril Židan. Ob tem je spomnil na njegovo športno in umetniško udejstvovanje. Zakonska odločitev za praznovanje dneva Rudolfa Maistra kot državnega praznika je bila po besedah Židana utemeljena na pravici slovenskega naroda do samoodločbe in v zgodovinskem dejstvu, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državo. Pa vendar le eden od državnih praznikov, ki jih je DZ dodatno razglasil leta 2005, nosi ime po zgodovinski osebi, Rudolfu Maistru, je še opomnil podpredsednik vlade.

Dejan Židan ob dnevu Rudolfa Maistra

Dan Rudolfa Maistra zaznamuje spomin na dan leta 1918, ko je Maister s svojimi borci v samostojni vojaški akciji razorožil nemško vojsko, prevzel vojaško oblast in utrdil slovensko politično oblast v Mariboru. Kot državni praznik ga v Sloveniji praznujemo od leta 2005.

Slavnostni govor predsednika SD in podpredsednika vlade Dejana Židana ob dnevu Rudolfa Maistra:

Spoštovani predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, spoštovani gospod župan, dragi domačini, gospe in gospodje, dragi rojaki doma in po svetu, spoštovane državljanke in državljani!

V veliko čast mi je, da lahko na predvečer državnega praznika dneva Rudolfa Maistra spregovorim tu v Dornavi na Ptujskem polju, blizu najstarejšega slovenskega mesta Ptuja, od koder izvira Maistrov rod, blizu Maistru tako ljubega Zavrha, kjer si je celil ranjeno dušo, in blizu njegovega Maribora, po Župančiču drugega mejnika slovenstva. Zato čutim posebno odgovornost, da v svojem nagovoru orišem podobo ene najpomembnejših osebnosti v slovenski zgodovini, vsekakor pa največjega Slovenca v prelomnem obdobju po prvi svetovni vojni, Rudolfa Maistra – vojaka, politika in umetnika ter borca za severno mejo.

Zakaj danes – po 25 letih samostojne Slovenije – tako enotno in nedeljivo slavimo Rudolfa Maistra, in zakaj v polpretekli zgodovini, pravzaprav vse od dogodkov tiste znamenite novembrske noči leta 1918 v Mariboru, ko je Maister prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko, ni bilo vedno tako?

Rudolfa Maistra danes slavimo kot sooblikovalca pomembnega dela današnjega mozaika samostojne slovenske države. S svojimi borci za narodnostne meje je gradil na programu Zedinjene Slovenijo iz srede 19. stoletja, njegov boj pa so nadaljevali partizanski borci za osvoboditev med drugo svetovno vojno ter  končali pripadniki Teritorialne obrambe in slovenske policije med osamosvojitveno vojno. V stopetdesetletnem prizadevanja slovenskega naroda za ustanovitev samostojne in neodvisne države Republike Slovenije izstopa Rudolf  Maister kot najsvetlejša zvezda.

Oton Župančič je leta 1908 pesem Zemljevid končal takole:

O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje,

Celovec, Maribor, Gorica, Trst?

Od mejnikov našega narodnega ozemlja, ki jih v zadnjem stihu navaja pesnik, smo po zaslugi generala Maistra rešili samo Maribor.

Leta 1920 pa je v epigramu, navdušen nad Maistrom kot častnikom, ki je s svojo odločitvijo in dejanjem osvobodil Maribor in določil severno mejo, zapisal:

Na, Mojster, ki od misli ti in sanj

bilo je dano priti do dejanj …

Kaj hočem jaz, ki v tega časa zmede

metati morem prazne le besede!

In zakaj je bil Rudolf Maister ob množičnem čaščenju marsikomu še za življenja, še bolj pa po smrti trn v peti? Ker je bil pokončen mož. Ker je bila njegova vizija v nasprotju s tedanjimi političnimi, ideološkimi in posamičnimi interesi. Ker preprosto ni bil kompatibilen z nobenim sistemom.

Ni ga sprejela Narodna vlada v Ljubljani zaradi razhajanj glede Koroške, z odporom in ponižujoče je ravnala z njim kraljeva srbska vojska. V resnici so se eni in drugi bali njegove karizme. Rešili so se ga s predčasno upokojitvijo, ki jo je sprejel z grenkobo, a še zdaleč ne s tolikšno bolečino, kot ob spoznanju, da kljub velikemu pogumu in junaškim dejanjem ni uspel priključiti Koroške Sloveniji, čeprav ne po svoji krivdi.

Šele prezgodnja smrt je razkrila njegovo priljubljenost med ljudmi. Samo še pogrebne svečanosti ob Gregorčičevi smrti skoraj 3 desetletja pred tem se po številu pogrebcev in spremljevalcev ob poti do Vrsnega lahko primerjajo  s slovesom od Rudolfa Maistra na dolgi poti od Unca do Maribora. Slovenci so vedeli, koga so izgubili.

Rudolf Maister ni bil samo prvi slovenski general in nesporna vojaška avtoriteta na Štajerskem, ki je že novembra 1918 ustvaril slovensko vojsko z okrog 4000 vojaki in 200 častniki. Ali so res bile samo zgodovinske okoliščine krive, da Maistrova vojska ni zadržala slovenske identitete, enako kot ne po drugi svetovni vojni slovenska partizanska vojska?! Ali ni k temu prispevala tudi ta prekleta slovenska razklanost in razdeljenost?! Šele v tretje nam je uspelo leta 1991s svojo vojsko in državo, ker smo bili enotni.

Rudolf Maister je bil poleg imenitne vojaške kariere ustvarjalen in dejaven tudi na številnih drugih področjih. Kot mlademu častniku mu je šlo v prid, da je obvladal vrsto športnih disciplin, bil je telovadec, sabljač, plavalec, smučar in kolesar.

Kdo ne pozna pesnika Vojanova, katerega pesmi je uglasbilo kar 29 slovenskih skladateljev. Mnoge so tudi ponarodele. Družil se je s slovenskimi pesniki in pisatelji Dragotinom Kettejem, Otonom Župančičem, Josipom Murnom, Ivanom Cankarjem, Simonom Gregorčičem, Antonom Aškercem in številnimi drugimi.

Bil je navdušen zbiralec starih knjig z bogato knjižnico. Njegovi poznavalci tudi trdijo, da menda ni bilo slovenske knjige, ki je ne bi imel v svoji knjižnici. Zasebna knjižnica generala, pesnika in bibliofila Rudolfa Maistra domuje v prostorih Univerzitetne knjižnice Maribor, kjer ponuja vpogled v dragoceno zbirko starejših knjig, časopisov in revij. Za časa Maistrovega življenja je obsegala okoli 6000 enot.

Bil je ljubiteljski slikar in prijatelj slovenskih impresionistov Riharda Jakopiča, Mateja Sternena in Matije Jame, sodeloval je z Maksimom Gasparijem.

Po vojaški upokojitvi je bil Maistrov dom v Mariboru tedensko zbirališče mariborskih umetnikov, tu se je srečeval z Ivom Šorlijem, Maksom Šnuderlom, Jankom Glazerjem ter številnimi drugimi štajerskimi pisatelji, slikarji in gledališčniki. Kot predsednik Narodne odbrane, narodnoobrambnega društva, je spodbujal razvoj kulturne ustvarjalnosti v Mariboru ter se zavzemal za obnovo mariborskega narodnega gledališča.

Spoštovani!

Leta 2005 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel poseben zakon, s katerim smo uzakonili tri nove državne praznike, ki obeležujejo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni, dan vrnitve Primorske k matični domovini in dan Rudolfa Maistra. Ta zakonska odločitev slovenskega parlamenta je bila utemeljena na pravici slovenskega naroda do samoodločbe in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državo. Samo eden od teh praznikov je poimenovan po zgodovinski osebi: dan Rudolfa Maistra. Ali to ne pove vse?

Dejan Židan in Katarina Golob na TV SLO 3

Intervju s predsednikom SD in ministrom Židanom na TV Slovenija

Predsednik Socialnih demokratov in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je bil v ponedeljek, 21. novembra, gost pogovora z novinarko Katarino Golob na 3. programu TV Slovenija. Teme intervjuja s predsednikom SD Židanom so bile med drugim tudi delovanje koalicije, prioritete SD za prihodnji dve leti mandata vlade, predlog SD za ustanovitev demografskega rezervnega sklada, v DZ sprejeta proračuna za 2017 in 2018, aktualna pogajanja s sindikati javnega sektorja in sindikata FIDES, uspešen delovni obisk politično-gospodarske delegacije na Kitajskem in v Hong Kongu ter aktualne zadeve s področja resorja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa tudi interpelaciji zoper vlado in ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak.

Intervju si lahko ogledate na povezavi: http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-tretjem/174438802

Konferenca SD - Anton Rop

Socialni demokrati se z vzpostavitvijo Demografskega rezervnega sklada zavzemamo za varno prihodnost vseh generacij

Socialni demokrati smo se v soboto, 19. novembra, zbrali v Cankarjevem domu v Ljubljani na 5. seji Konference z naslovom »Varna prihodnost vseh generacij«, kjer smo skupaj s strokovnjaki obravnavali naš predlog deklaracije za ustanovitev Demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije, za katerega smo prepričani, da je nujen za prihodnost vseh državljank in državljanov Slovenije. Na Konferenci so uvodoma sodelovali tudi strokovnjaki s področja pokojninskih sistemov in predstavniki mladih, starejših in sindikatov, ki so predstavili predloge in stališča do demografskega sklada.

Konferenca SD - Dejan Židan  

Socialni demokrati smo utrjeni v prepričanju, da sta družbena in medgeneracijska solidarnost temelja za dostojno življenje vseh ljudi. Prav tako smo prepričani, da ni alternative dokladnemu pokojninskemu sistemu, ki temelji na pokojnini kot pravici iz dela in medgeneracijski solidarnosti. Zaskrbljeni smo zaradi demografskega stanja in trendov ter nevarnosti za pokojninski sistem zaradi porušitve uveljavljenih številčnih razmerij med delovno aktivno in upokojeno populacijo.

Konferenca SD - Peter Pogačar

Upoštevajoč naš program in koalicijske zaveze o oblikovanju Demografskega rezervnega sklada kot enega izmed ključnih ukrepov za zagotovitev varne starosti prihodnjih generacij, želimo na konferenci stranke sprejeti deklaracijo za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. Demografski rezervni sklad želimo oblikovati na temeljih strokovnega in medgeneracijskega dialoga, pri čemer prisegamo na spoštovanje temeljnih socialdemokratskih vrednot kot sta pravičnost in solidarnost.

Konferenca SD - Tone Rop

Kot je na Konferenci povedal predsednik stranke mag. Dejan Židan si Socialni demokrati želimo oblikovanje širokega družbenega soglasja o vzpostavitvi Demografskega rezervnega sklada. “Zato koalicijske partnerje  pozivamo k izpolnitvi koalicijskih zavez, da bo vlada lahko vložila predlog zakona o Demografskem rezervnem skladu najkasneje do konca letošnjega leta,” je pozval Židan.

Konferenca SD - Bachtiar Djalil

“Uresničevanje strankarskega programa in izpolnjevanje koalicijskih dogovorov je za Socialne demokrate osnovno načelo odgovornega vladanja, ob tem pa si na vsak način prizadevamo, da Slovenija ostane socialna država v kateri je poskrbljeno za varno dočakanje starosti prihodnjih generacij,” je poudaril predsednik SD Židan in dodal, da bo lahko samo na ta način Slovenija država blagostanja, ki je sposobna odgovoriti na izzive turbulentnega obdobja v katerem živimo.

Konferenca SD - Andreja Poje

Ideja o nujnosti vzpostavitve Demografskega rezervnega sklada izhaja iz dejstva, da prihaja do vse večjega prepada med upokojeno in delovno aktivno populacijo, kar pa je značilno za praktično vse razvite države. V naslednjih desetletjih se bo hitro povečeval delež starejših, ki bodo prehajali v upokojitev. Generacije, ki sledijo in sredstva, ki jih vplačujejo iz svojih zavarovanj, so zato posledično manjša od predvidenih potreb.

Konferenca SD - Manja Zorko

Demografski rezervni sklad je namenjen zagotavljanju dodatnih sredstev dokladnemu sistemu pokojninskega zavarovanja v obdobju, ko bo razkorak med prihodki ter odhodki pokojninske blagajne najvišji. Kritično je predvsem obdobje med leti 2030 in 2060, ko bo številčno razmerje med upokojeno in delovno aktivno populacijo najbolj nagnjeno v korist upokojencev. Socialni demokrati si želimo predvsem to, da Slovenija v to obdobje vstopi pripravljena.

Konferenca SD - Tomaž Banovec

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so po obsežni razpravi sprejeli predlog Deklaracije za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada, ki ga bo skupina za pripravo deklaracije v nadaljevanju dopolnila še z nekaterimi današnjimi dobrimi predlogi iz razprave. Deklaracija naj bo temelj za nadaljno pripravo zakona za ustanovitev demografskega sklada in za iskanje širokega družbenega soglasja o njegovi vzpostavitvi.

Konferenca SD - Marjan Podgoršek

Jan Škoberne v DZ

Škoberne: “Za Socialne demokrate je pomembno, da bo v Ustavi RS izrecno opredeljeno, da so vodni viri javno dobro, kar pomeni da morajo biti dostopni vsakomur.”

Današnji razpravni dan oziroma čas, ki ga bomo namenili predlogu za vpis pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije, bo zagotovo bolj umirjen in spravljiv. Pa ne zato, ker bi se od danes naprej imeli bolj radi, ampak zato, ker se vsi zavedamo pomembnosti dostopa prebivalcev do pitne vode, na način, da država oziroma lokalna skupnost to področje ureja na neprofiten način. In kar je morda še pomembneje, pri vprašanju dostopanja in uporabe pitne vode se posameznika postavlja na prvo mesto.

Pravica do pitne vode bo v ustavi tako opredeljena kot ena temeljnih človekovih pravic, kar pomeni, da bo tudi zaščitena na najvišji, torej ustavni ravni. To je pomembno še posebej iz razloga, ker se nam dostop do kvalitetne pitne vode često zdi samoumevno stanje in zato pogostokrat ravnamo z vodo razsipno in neodgovorno. In vendar se zavest o trajnostni rabi virov spreminja. Morda tudi zato, ker smo vedno pogosteje soočeni z različnimi naravnimi nesrečami, ko mnoga gospodinjstva čez noč ostanejo brez pitne vode in je zato treba izvajati ukrepe, s katerimi se preprečujejo nevarnosti za zdravje ljudi in živali z uživanjem oporečne vode.

Na ta naravni vir, brez katerega ni življenja, moramo še posebej paziti. In vedno bolj se potrjuje, da je ravno zdaj pravi čas posebne skrbi in pozornosti za vodne vire, ko še ne živimo v njenem pomanjkanju. In to kljub temu, da tehnologija razsoljevanja vode omogoča, da se ta tehnološko pripravljena voda uporablja tudi v gospodinjstvu. Tehnološko obdelana voda zagotovo ni primerljiva z vodo, katero imamo v tem trenutku na voljo v Sloveniji.

Zavedanje o pomembnosti dostopa do pitne vode se iz leta v leta krepi, ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. To potrjujejo tudi podpisi pod Evropsko državljansko pobudo, ki si prizadeva za dosego univerzalnega dostopa do vode in sanitarnih storitev po vsem svetu. Morda bo današnja odločitev Državnega zbora spodbudila še kakšno državo ali morda celo več njih, da se odločijo za podoben korak. Predlog ustavnega zakona, katerega danes obravnavamo, se od vloženega predloga razlikuje. Vendar to ni razlog, da bi mu nasprotovali. Nasprotno, ustavni zakon v celoti sledi temeljni ideji in rešitvam, vsebovanim v prvotno vloženem predlogu, pri čemer sta ga njegova ustavna opredelitev in tudi umestitev v posebnem členu pomembno nadgradili.

Za Socialne demokrate je pomembno, da bo v Ustavi RS izrecno opredeljeno, da so vodni viri javno dobro, kar pomeni da morajo biti dostopni vsakomur. Da bo raba vodnih virov prednostno in trajnostno namenjena oskrbi prebivalstva. Pri čemer je za upravljanje z vodnimi viri odgovorna država, vodooskrbo prebivalcev pa zagotavlja preko lokalnih samoupravnih skupnosti na neposreden in neprofiten način.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo, da bomo danes naredili šele prvi korak, saj je v ustavnem zakonu je tudi zaveza, da se v osemnajstih mesecih po vpisu te pravice v Ustavo zakonodaja, ki ureja področje voda ustrezno dopolni in uskladi z Ustavo. Brez nadaljnjega, pred nami je še veliko dela, da zaščitimo ključno surovino prihodnosti, morda celo temeljni gradnik novega globalnega ravnovesja. Socialni demokrati bomo ta predlog odloka podprli, ob tem pa naj se zahvalim vsem, ki so, smo in ste prispevali k pripravi tega dokumenta.

Jan Škoberne

poslanec Socialnih demokratov

Marjan Podgoršek SD

Podgoršek na srečanju z novinarji pred sobotno sejo Konference: “Socialni demokrati si prizadevamo za čimprejšnjo ustanovitev demografskega rezervnega sklada.”

Socialni demokrati opozarjamo na nujnost ustanovitve demografskega rezervnega sklada, saj bodo zaradi demografskih gibanj po letu 2030 za izplačevanje pokojnin potrebna dodatna sredstva. O ustanovitvi sklada, ki ga predvideva tudi pokojninska reforma, bomo na sobotni 5. seji Konference stranke v Ljubljani predstavili in sprejemali Deklaracijo za vzpostavitev demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije. “Demografski rezervni sklad, v katerega bi se po našem predlogu deklaracije SD preoblikovala Kapitalska družba, bi moral biti neodvisen in avtonomen, premoženje pa bi upravljal neposredno,” je zainteresiranim novinarjem na neformalnem srečanju razložil predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjan Podgoršek.

Po njegovih besedah je treba zagotoviti, da bo sklad neodvisen od morebitnih političnih vplivov in od Slovenskega državnega holdinga (SDH). “Sredstva sklada morajo biti namreč namenjena izključno za financiranje pokojninskega sistema in ne za druge namene,” je dejal Podgoršek ob neformalni predstavitvi predloga deklaracije o skladu. “Sredstva sklada bi se lahko ob prenosu celotne naložbe pokojninskega zavoda v Zavarovalnico Triglav, z dodatnimi sredstvi, ki jih že predvideva zakon o Slovenskem državnem holdingu, in z zagotovitvijo dodatnih virov v višini najmanj 300 milijonov evrov v letu 2017 z današnje milijarde evrov, kolikor obsegajo finančne naložbe Kapitalske družbe, do leta 2033 povečala na več kot tri milijarde evrov,” je dodal Podgoršek.

“Vloga sklada je ključna za medgeneracijsko zaupanje v dokladni pokojninski sistem,” je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar. Opozoril je, da bo demografski rezervni sklad le odgovoril na demografske izzive, ne bo pa rešil vseh težav na pokojninskem področju in na področju trga dela. Ustanovitev demografskega rezervnega sklada tako po njegovih besedah ne pomeni, da ne bo treba zvišati dejanske upokojitvene starosti in da ne bo treba sprejeti sprememb, ki bi starejšim omogočile daljše ostajanje v delovnem razmerju. “Slovenija je med državami z največjimi tveganji za dolgoročno vzdržnost javnih financ zaradi staranja prebivalstva, po projekcijah Evropske komisije naj bi približno čez dve desetletji število upokojencev preseglo število zavarovancev,” je še povedal Peter Pogačar.

Po sobotnem sprejetju deklaracije na Konferenci SD bo po napovedi Podgorška stekla široka javna razprava, ki bo vključevala vse deležnike in predvsem vse generacije. Zakon o demografskem skladu bi moral biti glede na pokojninsko reformo, ki je začela veljati z letom 2013, sprejet do konca leta 2014. Po koalicijskem sporazumu bi moral biti sprejet do 30. junija 2015. Zakon o Slovenskem državnem holdingu pa je določil, naj se Kapitalska družba preoblikuje v demografski sklad najkasneje do konca leta 2015. “Na sobotni Konferenci bomo Socialni demokrati izrazili pričakovanje, da bo vlada predlog zakona o skladu pripravila za obravnavo v DZ najpozneje do konca letošnjega leta, v nasprotnem primeru pa bomo Socialni demokrati sami pripravili zakonodajni predlog in ga vložili v zakonodajni postopek,” je poudaril Podgoršek.

Matjaž Han ob interpelaciji v DZ

Han: “V SD smo pri sestavi proračuna želeli poudariti, da moramo minimalne možnosti za manevriranje, ki jih nudi gospodarska rast, dati v korist ljudi.”

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017 in k dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2018 je na seji Državnega zbora predstavil vodja poslancev SD Matjaž Han:

“Težko je predstaviti stališče poslanske skupine glede proračuna, ko se zavedam situacije, da je proračunski akt najbolj pomemben akt, ki ga spremlja koalicija in po drugi strani, ko nimamo dogovora s socialnimi partnerji in, ko imamo ta trenutek 300 milijonsko luknjo v proračunu. Pred sprejemom najpomembnejših dokumentov, ki bodo uokvirjali javnofinančno stanje proračunov za dve leti bi bilo pričakovati, da so najtežje proračunske naloge že za nami, ko se je v času težke gospodarske in finančne krize rezalo na vseh koncih in krajih. Ko so se prihodki v javno malho zmanjševali do te mere, da ni bilo nobenega manevrskega prostora, ki bi komurkoli omogočil tudi najmanjše pogajalsko izhodišče za boljšo finančno pozicijo.

Tako ni bilo za pričakovati, da bomo po dobrih dveh letih gospodarske rasti pred najtežjimi proračunskimi preizkušnjami, ko je ura že zdavnaj odbila dvanajst. Žal pa se vladni pogajalci in sindikati javnega sektorja niso uspeli dogovoriti, v kolikšni meri oziroma oz. na kakšen način se bodo v prihodnjih letih sproščali varčevalni ukrepi, ki so jih najbolj občutili ravno javni uslužbenci z najnižjimi dohodki. Ker vladi ni uspelo zapreti teh proračunski postavk, smo danes soočeni s proračunsko luknjo. Lahko se slepomišimo, lahko govorimo o postavkah, lahko govorimo o čolnih, kako moramo vsi skupaj veslati, dejstvo pa je, da bo problem nastal, če ne bomo uspeli sprejeti interventni Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov v teh naslednjih dneh.

Socialni demokrati smo pri sestavi proračunskih dokumentih in razpravi o teh želeli poudariti, da moramo minimalne možnosti za manevriranje, ki jih nudi gospodarska rast, dati v korist ljudi. To je možno le na način, da proračun v večji meri kot doslej upošteva širši socialni dialog, da ta manevrski prostor skupaj napolnimo z neko možnostjo za rast, posledično pa tudi sami generiramo še bolj trdne temelje pri nadaljnjih pogovorih o prepotrebnih reformah. S takim zaupanjem bomo lahko naredili nekaj dobrega, da bomo popravili tisto enostransko zavezo ali pa odvzeto zavezo, ki smo jo odvzeli tudi javnemu sektorju.

Sam se zavedam, da ni produktivno, da se ta seja danes izrodi v iskanje dežurnega krivca kdo je bolj oziroma kdo je manj kriv, da se sindikati javnega sektorja in vladni pogajalci niso dogovorili. Zavedam se, da je za takšen dogovor vedno potrebna dobra volja, realna ocena in pa tudi odgovornost do države. To velja tako za vlado kot tudi za javni sektor. Vem pa tudi, da je okvir v proračunu za naslednji dve leti nastavljen ustrezno. Imamo možnost in priložnost, da v še večji meri spodbujamo pozitivne kazalnike, ki smo si jih priborili sami.

Dejstvo je, da se nam zmanjšuje brezposelnost, dejstvo je, da imamo stabilno gospodarsko rast, ta moment največjo v evropski skupini in da imamo tudi možnost večjega investiranja, kot v prihodnosti. Čeprav vemo, da smo vsi skupaj okvirjeni s tako imenovanim fiskalnim pravilom, da imamo sprejet nacionalni reformni program in da imamo tudi druge zaveze do raznih evropskih in tudi drugih sistemov. Danes pa menim, da ni čas, ko te zaveze postanejo edino in zveličavno zato, da se bomo lahko na ta dokument uprli. Še enkrat, potreben bo dogovor, tudi v teh urah, če temu tako rečem.

Proračun bomo ta moment v poslanski skupini SD podprli, in upali, da bo prišlo do dogovora med vlado in sindikati. Zavedam se, da bo v primeru nedogovora med vlado in sindikati narediti poslanski interventni zakon, ampak takrat se bomo mogoče se pogajali nekateri drugi. Zavedamo se, da bomo proračun zaprli poslanci. Zaenkrat pa Poslanska skupina Socialnih demokratov ta proračun v teh okvirjih podpira.”

Matjaž Han
vodja Poslanske skupine SD