Klavzura SD

Posvet širšega vodstva SD o aktualno-političnih zadevah in prioritetah za prihodnji dve leti mandata vlade

V Ljubljani je v soboto, 29. oktobra, potekala klavzura širšega vodstva SD o aktualno-političnih zadevah in prioritetah za prihodnji dve leti mandata vlade. Socialni demokrati smo tekom prvih dveh let sodelovanja v vladi dokazali, da smo politična stranka dejanj in eden ključnih stebrov politične stabilnosti, ki predstavlja predpogoj za uresničevanje ciljev razvoja in večanja blagostanja države ter vseh njenih državljank in državljanov. Pričakovati je, da bo politična klima v Sloveniji, z vsakim korakom bliže volitvam, postajala vse bolj razgreta, na kar kaže tudi opozicijska namera rušenja te vlade, tudi s pomočjo množičnega vlaganja interpelacij.

Klavzura SD 1

Socialni demokrati menimo, da mora koalicija, kljub poskusom rušenja politične stabilnosti Slovenije, ostati osredotočena k realizaciji ključnih zavez, med drugim odpravljanju problematike čakalnih vrst v zdravstvu. Socialni demokrati bomo zato na klavzuri povzeli delo stranke znotraj vladne koalicije po posameznih področjih ter si zastavili prioritetni programski in časovni načrt za delo do konca mandata. Nadaljevali bomo z uresničevanjem naše namere, da se učinke ugodne gospodarskem klime ter vzpostavljene politične stabilnosti v večji meri usmeri v dobrobit ljudi.

Tako naša prioriteta ostaja aktivna politika zaposlovanja in posledično povečevanje zaposlenosti. Še v večji meri kot doslej bomo politično ter zainteresirano javnost vzpobdujali in tudi sami pripravljali predloge v iskanju rešitev za ustanovitev demografskega rezervnega sklada, ki ga Socialni demokrati vidimo kot nujno dolgoročno naložbo za zagotavljanje dostojnega ter predvsem socialno in medgeneracijsko vzdržnega pokojninskega sistema. Prav tako bomo tekom druge polovice mandata osredotočili na oblikovanje predlogov za vzpostavitev celostne dolgotrajne oskrbe, ob tem poudarjamo nujnost skupnega političnega soglasja.

Klavzura SD 2

Upravljanje z državnim premoženjem je za Socialne demokrate več kot vprašanje prodaje ali neprodaje podjetij. Gre za vprašanje soodgovornosti države tako pri uresničevanju neizkoriščenega razvojnega potencialna posameznih gospodarskih panog, kot političnih odločitev na kakšen način, kdo, s kakšnimi pristojnostmi in predvsem s kakšno odgovornostjo bo upravljal z državnimi podjetiji. Ob tem imamo pripravljen zakonski predlog za delavske odkupe, ki predstavljajo enega izmed nosilnih stebrov ekonomske demokracije, ki ji moramo v našem političnem prostoru dati večji pomen kot do sedaj.

Židan in Levanič na NK po klavzuri

Po posvetu širšega vodstva SD na klavzuri sta predsednik stranke Dejan Židan in glavni tajnik stranke Dejan Levanič na novinarski konferenci medijem predstavila sklepe ob prvih dveh letih delovanja stranke v koaliciji in prioritetah za prihodnji dve leti. Po besedah predsednika Židana smo sprejeli stališče, s katerim sodelovanje stranke v koaliciji ocenjujejo kot pozitivno, prav tako stališče, da je primerno, da je stranka še naprej del vlade. Po besedah Židana so člani ožjega vodstva stranke v razpravi izrazili tudi pričakovanje, da bo po volitvah leta 2018 vlado znova vodila levosredinska vlada, katere glavni cilj naj bo krepitev dobrega življenja ljudi, pri čemer pa v SD vidimo nekaj tveganj.

Prvo tveganje je po besedah Židana področje zdravstva, “kjer je prisotnih vedno več težav in kjer se čakalne vrste daljšajo”. Pri reševanju tega vprašanja si želimo v SD po besedah predsednika sodelovati konstruktivno, a hkrati menimo, da premikov ne bo mogoče doseči zgolj s spreminjanjem zakonov. “Če želimo, da bo zdravstveni sistem izpolnil pričakovanja ljudi, je treba v proračunu za prihodnje leto zagotoviti dodaten denar,” je dejal in dodal, da so napačne obljube, da je mogoče stvari spremeniti zgolj s spreminjanjem zakonodaje.

Vodstvo SD se je zavzelo tudi za kakovost življenja ljudi, pri čemer Židan kot napačno ocenjuje prepričanje, da je omenjena kakovost odvisna zgolj od delovanja ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. “Na kakovost življenja ljudi vplivajo vsi resorji, naloga ministrstva za delo pa je, da pomaga zlasti tistim, ki spadajo v t. i. ranljive skupine,” je dejal predsednik SD. Dodal je, da bo tudi za ta resor treba zagotoviti več denarja, če želijo zagotoviti več socialnih pravic. V stranki smo po besedah Židana osredotočeni tudi na boljše življenje upokojencev, pri čemer sta naši prioriteti predvsem dve: “v nobenem primeru se ne sme zniževati realna vrednost pokojnin, relativno hitro je treba tudi zapreti zgodbo o demografskem rezervnem skladu”.

Ministrstvo za delo sicer vodi ministrica dr. Anja Kopač Mrak, ki jo je pred nedavnim doletela že druga interpelacija. Židan je v izjavi za medije poudaril, da ministrica Kopač Mrak uživa polno podporo stranke, kar so poudarili tudi člani ožjega vodstva stranke. “Nedostojno se nam zdi, da stranka SDS, ki ni bila sposobna dvigniti roke za sprejetje zakona, ki prepoveduje pretepanje otrok v družini, na drugi strani družinsko tragedijo izkorišča za politični napad na ministrico in posredno tudi na koalicijo,” je dejal Židan.

Ministrica Kopač Mrak mora sicer po njegovem prepričanju izpolniti tisto, kar na njenem področju obljublja koalicijska pogodba. Po besedah glavnega tajnika SD Dejana Levaniča je bilo na klavzuri slišati ocene, da je stranka zadnji resni branik socialne države, hkrati pa pozive, naj to svojo vlogo še okrepi. “Socialni demokrati se bomo zato zavzemali za zmanjševanje števila brezposelnih, zviševanje zaposlenosti in zmanjšanje revščine,” je še napovedal glavni tajnik Levanič.

Srečanje SD - PS v Parizu

Vodstvo SD med delovnim obiskom v Parizu z vodstvom francoskih Socialistov okrepilo sodelovanje med partnerskima strankama

Predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan se je skupaj s podpredsednico SD in evropsko poslanko S&D Tanjo Fajon ter glavnim tajnikom SD Dejanom Levaničem mudil na delovnem obisku v Parizu, kjer so se sestali z vodstvom stranke francoskih Socialistov. Pogovarjali so se o večji povezanosti obeh partnerskih strank, programu na področju gospodarstva, zaposlovanja, socialne politike in skupni prihodnosti Evropske unije. V obeh strankah začenjamo proces nadgradnje programskih usmeritev in iskanje najboljših rešitev za ljudi, z glavnim poudarkom na gospodarski rasti in razvoju ter zaposlovanju. Predsednik SD in minister Židan je ob tem obiskal še ministrstvo za kmetijstvo, kjer je predstavil pobude za kar nekaj skupnih projektov med državama. Ob robu obiska si je vodstvo SD ogledalo še potomko najstarejše vinske trte, ki prihaja iz Maribora in je posajena v središču francoske prestolnice.

SD na obisku pri francoskih Socialistih

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je med obiskom v Franciji med drugim pogovarjal tudi o možnih poteh za krepitev položaja kmeta v prehranski verigi, za kar si bo prizadevala tudi Francija. Seznanil se je z napredkom pri pobudi, ki predvideva boljše gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, ki obenem blažijo podnebne spremembe. Židan se je na obisku sestal tudi z vodstvom Zveze kmetijskih zbornic Francije. Znotraj zveze deluje tudi kmetijsko svetovalna služba, kjer so Židana zanimale njihove izkušnje, saj v Sloveniji pravkar poteka prenova sistema kmetijskega svetovanja. “Francija velja za eno najbolj kmetijskih in v tem sektorju najbolj razvitih v EU, zato so njihove izkušnje in dobre prakse še kako dobrodošle,” je za medije po obisku pojasnil minister Židan. Državi se dogovarjata tudi za sodelovanje med slovensko kmetijsko gozdarsko zbornico in francosko zvezo zbornic. Obenem so francoski kolegi Židana seznanili, kako njihovi kmetje razmišljajo o utrditvi položaja kmetov v prihodnje.

Židan na FRA kmetijskem ministrstvu

Z vodstvom kmetijskega ministrstva je Židan predstavil dogovor Slovenije in Češke, da z več državami pripravita predlog krepitve položaja kmeta v EU v prehranski verigi. K temu je pred kratkim pristopila tudi Slovaška, Židan pa je na pogovoru v ta krog uspešno povabil tudi Francijo, ki je medtem povabila Slovenijo h konzorciju za boljše gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, ki so tudi sposobna vezati del ogljikovega dioksida, s čimer pripomorejo k blažitvi posledic podnebnih sprememb. Deklaracija oz. pobuda 4promile (prst za prehransko varnost in podnebje) je že lani podpisala tudi Slovenija. “Tu smo pripravljeni prevzeti določen del nalog, zlasti na področju raziskovanja,” je izpostavil Židan.

Slovenija bo po dogovoru vstopila tudi v del ožje skupine držav, kjer Francija in nekatere prijateljske države v začetku leta načrtujejo pripravo, na tehnični ravni, bolj poglobljene dispozicije za kmetijsko politiko po letu 2020. Ob tem je Židan poudaril, da imamo s Francijo podobna kmetijska stališča, da se strinjamo, da vsi potrebujemo močno kmetijsko politiko z močnim financiranjem tudi po 2020. Kmetijstvo ima namreč, tako Židan, vedno več novih nalog, ki pomenijo večjo obremenitev kmetijstva. Slovenija bo razmislila tudi o vabilu, ki ga je dobil Židan, da bi prihodnje leto na njihovem najpomembnejšem kmetijskem sejmu v Parizu predstavila paviljon Čebelji svet. Francija je sicer ena največjih podpornic Slovenije pri postopku za razglasitev svetovnega dneva čebel.

Ministrica Anja Kopač Mrak na MDDSZ

Ministrica Kopač Mrak v odzivu na že drugo interpelacijo opozicijske SDS zoper njo: “Gre še za eno zlorabo otrok, pa tudi babice in dedka, v ozke politične namene.”

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak interpelacijo, ki so jo zoper njo že drugič vložili poslanci opozicijske SDS, ocenjuje kot zlorabo družinske tragedije v ozke politične namene. “Gre še za eno zlorabo otrok, pa tudi babice in dedka, v ozke politične namene; napovedana interpelacija je iskanje in preusmerjanje medijske pozornosti in je, tako kot v interpelacijah zoper kolege v vladi in tudi vlado v celoti, poskus našega izčrpavanja,” je povedala ministrica Kopač Mrak.

Njen odstop ne bi v ničemer vplival na položaj velenjskih dečkov, je prepričana ministrica Kopač Mrak, ki pa bi odstopila, če bi to od nje zahteval predsednik vlade. “Kot ministrica ocenjujem, da je podpora mojega nadrejenega pomembna,” je v današnji izjavi za javnost poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrak ter pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali bi v primeru Cerarjevega poziva k odstopu to storila. S predsednikom vlade se bo sicer sestala v tem tednu, ministrica Kopač Mrak pa pričakuje, da mu bo uspela pojasniti svoj primer.

Ministrica Kopač Mrak je v odzivu na interpelacijo danes poudarila, da ji poslanci SDS očitajo opustitev dolžnega ravnanja, po drugi strani pa je odvetnik starih staršev velenjskih dečkov zahteval njeno izločitev iz vseh postopkov. “To sem kot ministrica tudi storila, in sicer zaradi zaščite interesa otrok in predvsem, da se zagotovi zakonitost postopkov, kar je v pritožbi ves čas izpostavljal odvetnik starih staršev,” je poudarila ministrica Kopač Mrak in dodala, “da je to mojo izločitev potrdila tudi vlada, kar pomeni, da nisem seznanjena z vsebino zadeve in da v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili o njej ne morem in ne smem odločati.” Tudi sicer minister ne more na podlagi telefonskih klicev in pritiskov odločali o tem, kje bo kakšen otrok nastanjen, in presojati, kaj je korist otroka. “Sama si ne želim živeti v državi, kjer bodo ministri odločali o tako pomembnih temah,” je dodala ministrica Kopač Mrak.

Ponovila je, da je odločitev Vrhovnega sodišča absolutno treba spoštovati, imela pa bo tudi vpliv na zakonodajno ureditev v prihodnje. Napovedala je, da bo predlog novega družinskega zakonika na vladi in v Državnem zboru do konca leta. V njem bodo ponovno poskusili celovito urediti družinsko zakonodajo na enem mestu, med drugim predvidevajo prenos odločanja o najpomembnejših družinskih zadevah s centrov za socialno delo na sodišča. To bi se po njenih besedah že zgodilo, če družinski zakonik ne bi padel na referendumu. “In danes o tem primeru verjetno niti ne bi govorili,” je dodala ministrica. Opozorila je še, da je Vrhovno sodišče razsojalo o vprašanju priznavanja družinskega življenja starim staršem, medtem ko sodišča še niso presojala o koristi otrok. Pravice odraslih po njenih besedah nikakor niso nepomembne, a jih je treba postaviti tudi ob bok koristi otrok.

Skupna seja vlad Slovenije in Srbije v Beogradu

Slovenija in Srbija na skupni seji vlad v Beogradu potrdili tradicionalno dobro sodelovanje

Ministrica za obrambo Andreja Katič in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan sta se je v ponedeljek, 24. oktobra 2016, udeležila tretjega skupnega zasedanja vlad Republike Slovenije in Republike Srbije, ki je potekalo ob uradnem obisku predsednika slovenske vlade pri predsedniku srbske vlade. Prvo zasedanje vlad Republike Slovenije in Republike Srbije je potekalo oktobra 2013 v Republiki Srbiji in drugo februarja 2015 v Republiki Sloveniji. Obisk hkrati pomeni nadaljevanje rednega in intenzivnega dialoga na visoki politični ravni. Namen srečanja obeh vlad je pregledati realizacijo dosedanjih dogovorov in identificirati konkretne možnosti za dodatno poglobitev prihodnjega sodelovanja med slovensko in srbsko vlado na različnih področjih. Člani obeh vlad so navezali neposredne stike, kar je še posebej pomembno glede na dejstvo, da je bila avgusta 2016 imenovana nova srbska vlada. Poseben poudarek je dan krepitvi bilateralnega sodelovanja na različnih področjih (gospodarstvo, kultura, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana, infrastruktura, energetika, migracije, okolje, informacijska tehnologija, obramba, varnost, razvojno sodelovanje, regionalno sodelovanje, širitev EU) in naslavljanju nekaterih še odprtih vprašanj, predvsem s področja nasledstva.

Židan in srbski minister

Ob robu vladnega obiska se je minister Dejan Židan srečal s srbskim ministrom za kmetijstvo in zaščito okolja Republike Srbije Branimirom Nedimovićem, skupaj pa sta si ogledala tudi podjetji iz živilsko predelovalne industrije ter se srečal s tamkajšnjimi čebelarji. Minister Židan je obisk v Srbiji ter bilateralne pogovore z ministrom Nedimovićem začel že v soboto zvečer. V nedeljo sta obiskala mesno predelovalni obrat Mitros v Sremski Mitrovici, ki proizvodnjo izdelkov iz svinjskega mesa pretežno izvaža, velik del v Rusko federacijo. Program sta nadaljevala z obiskom sadjarskega podjetja Donnera v Rumi, ki od leta 2012 deluje na več kot 100 ha sadovnjakov in bo v naslednjem letu investiralo v velike hladilne in pakirne kapacitete, večina opreme pa bo nabavljene v Sloveniji. Srečala sta se tudi s predsednikom Čebelarske zveze Srbije Rodoljubom Živadinovićem, s čemer je bilo še enkrat potrjeno dobro sodelovanje v čebelarstvu in podpora Srbije slovenski pobudi za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel.

Bilateralno sodelovanje med ministrstvoma za kmetijstvo Slovenije in Srbije je tradicionalno dobro, tudi tokrat pa so bili obiski in pogovori  deležni velikega zanimanja javnosti in medijev. Na tokratnem obisku sta se slovenski in srbski ministra dogovorila o nadaljnji poglobitvi sodelovanja, pri čemer sta konkretizirala nekaj ključnih področij. Minister Nedimović je na skupni seji vlade poudaril, da so eno od ključnih področij delovanja v njegovem programu investicije v živilsko predelovalno industrijo in da bi želel, da se v začetku leta 2017, ko sta z ministrom Židanom dogovorila njegov povratni obisk v Sloveniji, podpišejo konkretne pogodbe o sodelovanju na področju živilsko predelovalne inudstrije in trgovine. Kot drugo področje je izpostavil področje prilagajanja zakonodaje in institucij zahtevam EU na področju varne hrane, pri čemer  srbsko stran še posebej zanima področje organizacije inšpekcijskih služb za varno hrano. Tukaj si želi prenosa slovenskih izkušenj v srbski sistem. Kot tretje področje je izpostavil ukrepe kmetijske politike, ki jih uspešno implementira Slovenija in ki jih želijo implementirati v Srbiji.

Minister Dejan Židan je v nadaljevanju podrobneje opredelil področja sodelovanja, o katerih sta se dogovorila s srbskim kolegom. Kot prvo, je MKGP pripravljeno prenesti Srbiji svoje izkušnje, vezane na prilagajanje zakonodaje, politike in institucij zahtevam EU na področju kmetijstva in varne hrane ter je glede tega na razpolago srbskemu ministrstvu za kmetijstvo in srbski vladi. Kot drugo, področje ukrepov kmetijske politike, kjer je Slovenija zelo aktivna, so ukrepi za mlade kmete. “Zato predlagam, da se tudi mladi kmetje obeh držav povežejo preko sporazuma o sodelovanju,” je v Srbiji poudaril Židan. Tretje in četrto področje je po besedah Židana povezano z gospodarskim sodelovanjem. “Obisk ministra Nedimovića v Sloveniji v začetku prihodnjega leta, bo, poleg politične, tudi izrazito gospodarske narave,” je dodal Židan v izjavi za medije. Po njegovih besedah sta si ministra enotna, da je kmetijstvo in proizvodnja hrane pomembna panoga gospodarstva. “Srbija je vodilni svetovni proizvajalec malin in drugi največji pri slivah; če k temu dodamo slovenski med, potem smo skupaj lahko svetovni prvaki, zato moramo skupaj poiskati dobre rešitve za sodelovanje,” je še povedal minister Židan.

Ob robu srečanja obeh vlad je potekal tudi poseben skupni gospodarski dogodek. Na forumu »Agrobusiness« je sodelovalo približno petdeset podjetij iz obeh držav s področja kmetijstva, živilstva, semenarstva, kmetijske opreme in informatike. Eden od štirih panelov je bil namenjen gospodarskemu sodelovanju v kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji.

Katič in srbski minister

Pred skupnim zasedanjem se je ministrica srečala z ministrom za obrambo Republike Srbije Zoranom Đorđevićem. Srečanje je bilo namenjeno nadaljnji krepitvi dvostranskega sodelovanja med državama na vojaškem in obrambnem področju. Med vladnim obiskom sta se ministra za obrambo srečala tudi s predstavniki gospodarskih družb obeh držav, ki so izrazili zanimanje za nadaljnje sodelovanje oziroma nove poslovne priložnosti pri razvoju in raziskavah ter proizvodnji obrambnih in zaščitno-reševalnih proizvodov. Ministrica za obrambo Andreja Katič in srbski obrambni minister Zoran Đorđević sta se v pogovoru strinjala, da med ministrstvoma poteka intenziven dialog na več področjih in ravneh vodenja, vendar je še precej možnosti za nadaljnje izboljšanje sodelovanja med državama. V zadnjih letih se je povečalo sodelovanje predvsem na področjih obrambnega načrtovanja in obveščevalno-varnostne dejavnosti ter pri skupnih aktivnostih oboroženih sil. Ministra sta kot možnosti za sodelovanje izpostavila vojaško medicino in vojaško izobraževanje, pogovarjala pa sta se tudi o možnostih sodelovanja na področju muzejske dejavnosti.

Poudarila sta, da obe državi zanima tudi povečanje sodelovanja na področju obrambne industrije, in izrazila zadovoljstvo, da vladno delegacijo spremlja več predstavnikov podjetij, ki delujejo znotraj Grozda obrambne industrije Slovenije. Skupno srečanje s predstavniki sorodnih srbskih podjetij in z udeležbo obeh ministrov je namenjeno prav iskanju skupnih poslovnih priložnosti. Ministrica Andreja Katič je v uvodu skupnega srečanja izpostavila možnosti za sodelovanje v raziskavah in razvoju. S sklenitvijo vojaškotehničnega sporazuma pa je zagotovljena tudi ustrezna pravna podlaga za intenziviranje sodelovanja med podjetji.

Ena izmed priložnosti za še tesnejše regionalno povezovanje je tudi projekt balkanskih namenskih zdravstvenih sil (BMTF). V njem poleg Srbije in Slovenije sodelujejo tudi Makedonija, Albanija, BiH in Črna gora ter partnerski državi ZDA in Norveška. BMTF pomeni večnacionalno regionalno vojaško zdravstveno zmogljivost hitrega odziva, ki bo zmožna trajnostno zagotavljati zdravstveno oskrbo ob naravnih in drugih nesrečah ter v MOM in je pomembna dopolnitev nacionalnim zmogljivostim. Slovesnega odprtja stalnega sedeža v Skopju sta se v začetku oktobra udeležila tudi oba ministra. Srbija je kot prva izmed članic BMTF prevzela vlogo vodilne države.

Obrambna ministra sta spregovorila tudi o dejavnosti ITF – ustanove za krepitev človekove varnosti, ki pomaga pri uničevanju protipehotnih min, kasetnega streliva in drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev na območju Republike Srbije in širše v regiji. Njeno delovanje vladi obeh držav podpirata in se zavzemata za nadaljevanje sodelovanje ter prihodnjega financiranja ITF. Ministra sta izmenjala informacije o migrantski problematiki v obeh državah in o zakonodajnih spremembah, ki so načrtovane za boljše odzivanje na to problematiko. Strinjala sta se, da je to skupen evropski izziv, ki je ga je nemogoče uspešno reševati v posamezni državi. Izpostavila sta nujnost sodelovanja in usklajevanja na tem področju. Naslednje uradno srečanje na ministrski ravni je na predlog srbske strani predvideno maja ali junija leta 2017 v Beogradu.

Bilateralno srečanje Židan in Jurečka

Minister Židan s kolegom Jurečko na Češkem o krepitvi gospodarskega sodelovanja s slovenskimi podjetji

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je na Češkem s tamkajšnjim kolegom Marianom Jurečko pogovarjal o krepitvi gospodarskega sodelovanja in aktualnih temah evropskega kmetijstva. Na predlog slovenske strani je sicer tokrat poudarek na krepitvi gospodarskega sodelovanja, Židana je zato na obisku spremljala tudi številčna delegacija podjetij iz slovenske živilsko-predelovalne industrije. Prvi dan obiska je bil namenjen bilateralnim pogovorom o aktualnih temah, ministra pa sta izmenjala poglede o stanju na kmetijskih trgih in ukrepih za njihovo stabilizacijo.

Velik del pogovorov sta namenila vprašanju doseganja večjega ravnotežja v okviru prehranske verige. Podobno kot v Sloveniji namreč tudi na Češkem ugotavljajo, da je v zadnjih dvajsetih mesecih cena mleka kmetijskim proizvajalcem padla za 30 odstotkov, medtem ko v trgovinah ni opaziti znižanja cen pri mlečnih izdelkih. Židan in Jurečka sta izpostavila potrebo, da se na evropski ravni sprejme ustrezna regulativa, pri čemer sta poudarila, da je potrebno zelo hitro ukrepanje.

Ministra sta se dotaknila tudi vprašanja obveznega označevanja porekla surovin kmetijskih proizvodov, o čemer so mnenja na ravni EU razdeljena. MinisterŽidan je izpostavil stališče Slovenije, da ima potrošnik pravico vedeti, zato je Slovenija pripravila dve različici pravnega predpisa, od katerih ena po vzoru Francije temelji na obveznem označevanju, druga pa po vzoru Slovaške in Češke na prostovoljnem označevanju.

Židan z Jurečko o gospodarskem sodelovanju

Drugi dan obiska kmetijskega ministra Dejana Židana na Češkem je bil v znamenju krepitve gospodarskega sodelovanja med državama. Kot je poudaril Židan, so slovenski podjetniki ocenili, da je tamkajšnji trg odprt tako za slovenska vina kot kefir, suhomesnate in pekovske izdelke, državi pa povezuje tudi želja po krepitvi lesne industrije. Čeprav Čehi proizvajajo kakovostno vino, pa ga proizvedejo bistveno manj, kot ga potrebuje njihovo tržišče, meni Židan. Trenutno Slovenija na Češko izvozi za pol milijona evrov vina letno, je pa po mnenju Židana tu še velik potencial. “Češka je zelo primeren trg za izdelke iz kefirja, določene mesne in suhomesnate mesnine, pa za zamrznjene pekovske izdelke,” je dodal minister.

Židan je prepričan, da se tudi s političnim dogovorom odpirajo nove poslovne možnosti. “Znotraj prehranske industrije pa opažam optimizem in pogum, kar sem v preteklosti pogrešal,” je še izpostavil minister. Lani je blagovna menjava med Češko in Slovenijo zrasla dokaj uravnoteženo za 11 odstotkov na 1,2 milijarde evrov. Za 167 milijonov evrov je bilo storitvene izmenjave, narašča tudi obisk čeških turistov v Sloveniji, je pojasnil Židan, ki hiter in dober razvoj med državama pripisuje tudi aktivnemu slovenskemu veleposlaništvu na Češkem.

Drugi dan obiska na Češkem sta se s tamkajšnjim ministrskim kolegom Marianom Jurečko udeležila poslovne konference, ki sta jo organizirali Regionalna gospodarska zbornica in Zveza podeželskih trgovin. S slovenske strani je ministra spremljalo tudi več podjetij, ki želijo prodreti na češki trg, in sicer Celjske mesnine, Mlekarna Krepko, Mlinotest, Pekarna Pečjak, Mikelj Spirits in Vital Mestinje. V delegaciji so bili tudi predstavniki javne agencije Spirit. Z Jurečko sta odprla sejem, ki je namenjen pošteni prehranski praksi, sledil pa je obisk tovarne traktorjev Zetor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki slovenskega avtomobilskega grozda. Dan pa se je zaključil z odprtjem lesarske razstave slovenskih proizvajalcev. Tako Slovenija kot Češka sta močni v gozdarstvu, obe pa želita narediti korak naprej pri lesarstvu.

Novembra bodo Slovenijo obiskali češki strokovnjaki s področja gozdarstva in obvladovanja podlubnikov. Tudi na Češkem se namreč soočajo z veliko namnožitvijo podlubnikov. Lani so zaradi podlubnikov posekali 2,5 milijona kubičnih metrov, letos ocenjujejo, da bo poseka najmanj tri milijone kubičnih metrov lesa. Slovenija bo sicer, tako Židan, v začetku novembra začela s poskusno uporabo drona pri odkrivanju podlubnikov. Optimističen je tudi podatek, da je bilo septembra 30 odstotkov manj odkritih podlubnikov kot septembra lani, pomembno nižji so tudi začasni podatki za oktober. Ministra sta potrdila tudi zavezo, da skupaj oblikujeta skupino držav, ki bodo oblikovale zakonodajne osnutke, ki so namenjeni povečanju moči kmeta na evropski ravni.

Dejan Židan - Ozadja

Minister Židan v pogovoru za Delo ob svetovnem dnevu hrane: Politika EU nima načrta za varno proizvodnjo

Kmetijski minister mag. Dejan Židan je ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, za časnik Delo spregovoril o proizvodnji varne hrane in povečanju samopreskrbe, za kar si sam prizadeva že vsa leta pri vodenju resorja. Kako se Slovenija s svojim kmetijstvom, vključenim v skupne kmetijske politike EU, odziva na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe, kje so največje težave in kje rešitve, je v pogovoru z novinarko Marjeto Šoštarič povedal resorni minister in predsednik SD.

Kaj lahko uvodoma poveste o stanju na področju kmetijstva in proizvodnje hrane?

Letošnji svetovni dan hrane opozarja na dve tveganji, ki ju trenutno slabo obvladujemo. Prvo je kriza zaradi podnebnih sprememb, drugo pa preveliko nihanje cen kmetijskih pridelkov. Zelo pošteno je treba povedati, da kmetijska politika, ki jo izvajamo v EU in tudi v Sloveniji pri obeh vprašanjih nima pravega odgovora za dovolj varno kmetijsko proizvodnjo. Ko močno zanihajo cene, kot so pri mleku, se je pokazalo, da so izvajani interventni ukrepi v ozadju neprimerljivo skromni v primerjavi s stroški oziroma škodo, ki jo nihanja povzročajo. Ob taki pomoči je nujno, da na ravni EU, kjer pet velikih trgovinskih sistemov obvladuje trg, končno posežemo v prehransko verigo z ustrezno regulativo za zaščito v celotni verigi. Drugi način ukrepanja pa je provokacija francoskega kmetijskega ministra, da del denarja iz neposrednih plačil namenimo za obvladovanje tveganj. Njegov predlog je bil, da bi določen del neposrednih plačil namenili za rezervo, ustanovili nekakšen sklad, iz katerega bi konec leta po pregledu tveganj denar ob so nanciranju kmetijstva razdelili.

Se je zaradi rahljanja vezi v EU, ko vsaka država misli predvsem na svoje interese, sploh realno zanašati na to skupno pomoč, solidarnost?

Tudi sam ne verjamem, da bo kdo karkoli dal Sloveniji zunaj okvira, kakršen je zdaj. Sicer pa verjamem v obstoj EU, ker nam je breksit povzročil tudi samospraševanje ali imamo realno korist od EU ali pa smo samo srečni, da smo člani, pa ne vemo, zakaj smo. Mislim, da je pri meni in pri kar pomembnem delu državljanov odgovor znan: imamo korist, ki jo vedno znova pozabimo, imamo mir. In ta okvir skupne EU nam to omogoča. Drugo, mi smo značilno, pa ne velja samo za kmetijstvo, da se približujemo četrtini izvoza hrane, ki jo izvažamo, tam, kjer smo zato špecializirani, ker moramo izvažati. Če pogledam celotno slovensko gospodarstvo, nam izvoz še vedno narašča, med pet in deset odstotkov in evropski prostor nam omogoča brezcarinski prostor. Enaki standardi so na 500 milijonskem prostoru ali pa na 440 milijionskem po izstopu Velike Britanije in to je nekaj, kar nam je življenjsko pomembno.

Izvažamo živila, hkrati pa imamo nizko stopnjo samopreskrbe pri zelenjavi, sadju, krompirju, žitih…

Govoril sem generalno za Slovenijo kot celoto. Če pogledamo prehransko področje, kaj se tukaj dogaja, pa je treba gledati širše. Zadnja leta opažamo, da nam je očitno uspelo zaustaviti izgubljanje kmetijskih zemljišč. Nekaj zaradi recimo trde politike, ki jo vodi kmetijsko ministrstvo, pomemben razlog pa je tudi to, da smo bili v recesiji in ni bilo nekih velikih investicij, ni bilo pritiskov na kmetijska zemljišča, tako da se na hektarih številka ni bistveno spremenila.

Ampak po podatkih statistike se obseg obdelovalnih kmetijskih zemljišč na prebivalca še naprej zmanjšuje, zmanjšujejo se njivske površine na prebivalca…

Gledam obdobje zadnjih deset let. Res je, da smo izgubljali zemljišča, a v tem času je bil trend zaustavljen. Pomembno manj zemljišč je v zaraščanju, še vedno pa jih je preveč. Številka se je v primerjavi z nekaj leti nazaj mislim da prepolovila. Sicer pa me izjemno skrbi za kmetijska zemljišča, ker je samo načelna podpora, da je treba ohraniti naravne vire. Če poslušam predsednikla države, predsednika vlade, predsednika parlamenta, pa poslance in poslanke, ministre, vodilne na lokalni ravni, vsi govorijo, kako so kmetijska zemljišča pomembna. To mi je všeč, da vsi tako govorijo, mi pa nič ne pomaga, če so potem drugačne odločitve.

Odloča pa se takrat, ko se umeščajo objekti v prostor in je samo vprašanje, ali se bo tovarna ali pa cesta gradila tam, kjer je zemljišče manj kvalitetno in je treba vložiti več denarja, da se lahko gradi, ker je treba zemljišče pripraviti, ali pa se bo gradilo tam, kjer je bolj enostavno, kjer je kmetijska zemlja, je ravno in je manj stroškov. S stališča države, uma in strateškega razmišljanja bo vsak gradil tam, kjer je težje graditi, ker bo s tem ohranil naravni vir.

Tako se nam dogajajo Braslovče z umeščanjem trase avtoceste proti Koroški?

Ja, tako je pri umeščanju avtocestnih odsekov in vseh ostalih objektov, vedno je isti vzorec. Izjemno velik je pritisk na ministrstvo, po načelu, mi vsi razumemo, da smo za varovanje, vendar ne v našem primeru. In vedno znova klecne slovenska politika, pri čemer se kmetijski resor in vsi, ki razmišljamo o hrani, počutimo izjemno osamljeni. Zdaj, ko je spet konjunktura, pa še bolj, ker investicije bodo, česar sem vesel, saj delovna mesta bodo. Lahko pa bi se gradilo na manj kakovostnih zemljiščih, recimo boniteta 40 ali nižje, ampak ne, vsi hočejo graditi na najboljšem, ker je najceneje in nimam podpore. To čutim. Na vsebinski ravni vsi govorijo, da bomo zemljo zaščitili. Ko pa so konkretne odločitve, edino tam pa šteje politična volja, tam pa bi vsak gradil samo na najboljših kmetijskih zemljiščih. To bo razprava, ki jo bo treba še enkrat opraviti. Če je pa to tako, pa naj vsak pove, da ne misli resno z zaščito.

Kaj lahko spremenimo v naši kmetijski politiki zato, da bi pridelali več in da okrepimo delež samopreskrbe ob dejstvu, da imamo za to kljub vsemu še dovolj potenciala?

Postali smo šibki pri tehnologiji, ker je kmetijska politika preveč usmerjena k opazovanju subvencijske politike in načinom razdeljevanja denarja. Preveč je svetovanja kmetom, da naj sledijo toku subvencij, pri tem pa je pozabljeno, da imajo subvencije oz. neposredna in neka druga plačila neposreden javni namen, da se neke stvari ohranijo, da se delajo bolj naravi prijazno, pa da se izvajajo določeni ukrepi, ki so pač v skladu z javnim interesom. Vendar pa tisti, ki svetujejo našim kmetom pogosto pozabijo povedati, da se interesi spreminjajo. Če kmetija sledi subvencijski politiki, potem ne počne tega, kar je zanjo dolgoročno varno, ker se lahko javni interes čez tri štiri leta povsem spremeni in takrat se bo tok denarja spremenil.

In tudi zmanjšal?

To se že dogaja in se bo tudi v prihodnje. Tok denarja bo bolj usmerjen v varnostne sheme. To se danes že ve, pa čeprav se bo to zgodilo šele čez tri, štiri, pet let. V bodoče bo denar dosti fiksen za obmoćja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, povečeval se bo za ukrepe za varovanje okolja, za varovanje pitne vode, kar je prav. Če pogledamo trenutno izvajanje okoljskih ukrepov, česar kar dosti izvajamo, so ti zelo usmerjeni na zaščito podtalnice, bistveno več pa bo v prihodnje ukrepov, ki bodo namenjeni ohranjanju biotske raznovrstnosti in ohranjanju kvalitete kmetijskih zemljišč.

Spremembe v kmetijstvu so počasne.

In nobena od teh sprememb ne bo vplivala na uspešnost kmetijstva. To so spremembe, ki imajo nek javni interes, varujemo okolje, želimo ohraniti kmetijstvo tam, kjer je težko kmetovati in imeti varnostne sheme. Nič ni govora o tem ali bo kmetija poslovno uspešna. Zato pravim, tudi ko govorim z različnimi strukturami v kmetijstvu, da je treba pozabiti, da vemo, kako se bo razporejal javni denar. Javni denar ne more omogočiti poslovne uspešnosti. Upam, da prihajamo v to obdobje in da smo vedno bolj usmerjeni na kaj narediti, da se posamezne kmetije, ki so se odločile, da bodo kmetovale tudi v bodoče, vprašajo, kaj je tisto, kar znajo in kje želijo biti čez pet, deset, dvajset let.

Ko se odločijo, je že narejen prvi težji korak. Ve se torej, kje bomo gradili. Kmetija se torej ne bo razvijala, kot bo javna politika razporejala denar zaradi javnega interesa ampak bo kmetija denar dobila glede na svojo poslovno učinkovitost. Ko bo to jasno, se takoj vprašamo, ali ima kmetija dovolj znanja. Zato je tako zelo pomembno, kako bo delovala kmetijsko svetovalna služba in kako bo organizirana. Kar resno smo z njimi že razpravljali, katera od oblik organiziranosti te službe naj bo v prihodnje. Mi imamo zdaj nekaj, česar marsikdo ne ceni, ker je dostopno, in to ni evropska praksa. Imamo javno svetovalno slzužbo, ki je javno financirana.

Pa še upoštevajo je ne prav dosti kmetje, zato smo pri rezultatih našega kmetijstva tam, kjer smo?

Imajo občutek, da nič za njih koristnega ne naredio, kar pa ni res.

Razen izpolnjevanja subvencijskih vlog?

Vendar to ni kmetijsko svetovalna služba. Občutek kmetijskega prostora je, da je tej službi tako ali tako vse, kar koristnega naredi, v bistvu treba plačati. Ampak to ni tisto delovanje službe, ki ga država financira. Kmetijsko svetovalna služba zelo dobro pomaga kmetom, da pridobijo evropsko-slovenski denar. Pri izpolnjevanju vlog, pri imlementaciji modela, kako na kvaliteten način pripeljati plačila, je naša država zelo uspešna. Čeprav marsikdo ne bo hotel priznati, smo mi letos večino denarja že izplačali v marcu, pa je prehodno leto. Marsikatera evropska država je prosila in dobila odpustek, da plačuje komaj oktobra. Ta likvidni denar, tega je 140 milijonov v kosu, je prišel v slovenski kmetijski prostor že v marcu. Pri realizaciji programa razvoja podeželja, ki na letni ravni tudi v proračunu prinese do 150 milijonov evrov, smo nadpovprečno uspešni. Zadnja sedemletka je bila skoraj stoodstotno izkoriščena.

Ampak zakaj potem taki rezultati v kmetijstvu?

Ta del službe je temu namenjen in ga kmetje plačujejo. Pri vlogah na investicijske razpise gre za tržno dejavnost, ki jo lahko počnejo tudi vse zasebne gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje, ali pa podjetniki ali pa obrtniki. Ampak kmetje so ugotovili, da lahko v veliki meri zaupajo ravno kmetijsko svetovalni službi. A če se to počne, še ne pomeni, da bo kmetija in kmetijski prostor poslovno uspešen. To je pač nekaj, kar izkorišča tudi konkurenca v tujini. Tisto, o čemer se sedaj pogovarjamo s kmetijsko svetovalno službo, pa je, da se kmetje ne zavedajo, da imajo na nek način še cel kup drugih stvari na razpolago brezplačno, individualno in skupinsko, od informacij, izobraževanj, pa tudi poslovno usmerjanje, če je potrebno.

Zakaj toliko govorim o kmetijskem svetovanju, ker je to končni člen te verige: raziskave, izobraževanje, svetovanje. Veriga je dolga, ampak stik s kmetijami ima kmetijsko svetovalna služba. Očitno bo treba še bolj jasno povedati, kaj je tista košarica brezplačnih uslug, ki jih financira državni proračun, zato da imajo korist, kar mora biti jasno razvidno, enako kot v zdravstvu in še marsikje. To poudarjam zato, ker to ni nekaj tako zelo običajnega v Evropi. Zelo malo držav ima košarico brezplačnih uslug, ki se koristijo ali pa tudi ne. Dejstvo pa je, da tudi ko opazujemo ostale evropske države, kjer imajo različne oblike kmetijsko svetovalne službe, povprečno uslugo koristi 4 do 5 odstotkov kmetij. To je evropsko povprečje in so silno veseli, če pridejo do meje 20 odstotkov. Tudi to si moramo opovedati, da svetovalna služba sama ne more delati čudežev.

Če ni interesa samih kmetov, se nič ne premakne?

Moje izkušnje so, da ni dobro v nekem prostoru nekaj vsiljevati. Narediti moraš ponudbo. Ponudba, ki ima na drugi strani aktivnega državljana, aktivnega kmeta, aktivnega podjetnika, ki to vzame, bo uspešna. Če pa vsiljuje neke ukrepe in ni interesa na drugi strani, potem državni denar ni racionalno porabljen. Prvo kar je potrebno za preboj, je več informacij, več znanja in več raziskav.

Po drugi strani pa je prevladuje miselnost, da država, mi vsi torej moramo poskrbeti za kmeta, da smo mu dolžni dati brezplačne stotitve, cenejše gorivo, davčne odpustke, minimalne davke…

Če pogledam realno, kaj se dogaja v kmetijskem prostoru pri nas, se je ta v bistvu začel členiti. So kmetije, ki živijo od kmetovanja, teh ni tako veliko, kot bi si želeli. Kmetij, ki imajo vsaj enega člana zavarovanega od kmetijstva, je manj kot 10.000 znotraj 58.000, ki so del subvencijske kampanje. Je pa del kmetovanja, za katerega je eden od profesorjev z biotehniške fakultete zelo dobro rekel, da je kmetovanje na nek način dopolnilna dejavnost. Ljudje so torej zaposleni drugje, ob tem pa še kmetujejo. In taki so nekoliko bolj varni, ker ko pride do krize, so kmetije, ki so recimo stoodstotno odvisne od kmetovanja in se jim zmanjša dohodek, res v zelo težkem položaju. Kmetije, kjer pa so ljudje zaposleni in nobeden ni zavarovan iz kmetijstva, jim pa to predstavlja le del dohodkov, ostalo dobijo v svojih službah, potem lažje preživijo tudi krize v kmetijstvu.

Zanimivo je pa razmišljanje njihovih predstavnikov v kmetijskih organizacijah. Ko smo se pogovarjali, kako izpeljati ukrep enkratne pomoči, ki ima svoje omejitve, da bi pomagali tistim mlečnim kmetijam, ki živijo iz kmetijstva, so temu odločno nasprotovale kmetijske organizacije, sindikat, zbornica, mladi. To me je presenetilo. Kmetijska politika v Sloveniji pa je konsenzualna, išče se soglasje nevladnih organizacij, ki delajo na tem področju. Ob premikih na področju kmetijskega svetovanja in nadgradnji zadružnega poslovnega sistema, ki je kljub vsemu kar stabilen v primerjavi z drugimi sistemi, in brez katerega bi bilo kmetijam bistveno težje, kot jim je, mi je vše, da vedno več kmetij razmišlja poslovno. Pošteno povedo, da poslujejo zato, da konec leta, ko potegnejo črto, spodaj ni rdeče številke. Da mora nekaj ostati, da jim omogoča življenjski standard in da bodo še kaj investirali v kmetijstvu.

Župan Aleksander Jevšek s kolesom

Murskosoboški župan Jevšek ob polovici mandata: “Zadovoljen sem z delom občine in izvedenimi projekti, zato bomo nadaljevali začrtano pot.”

Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je na polovici mandata z dosežki občine zadovoljen, kljub blokadi pri imenovanju treh direktorjev občinskih zavodov. Prepričan je, da koalicijske krize ni in se njegov slogan Povezovanje za razvoj uresničuje. Najmanj zadovoljen je z državo, ki ni podprla nadaljnje oskrbe s pitno vodo v Pomurju. Dve leti Jevškovega županovanja sta tudi prvi dve leti aktivne politike nekdanjega prvega moža kriminalistične policije v državi. Meni, “da je kar zadel”, ko se je odločal, ali gre v politiko ali ne, v pozitivnem in negativnem, je povedal v pogovoru z novinarjem Marjanom Maučecem za STA.

“Priznati pa moram, da nisem navajen, da bi v politiki, ki sem si jo zastavil, sklepal kakšne kompromise, ki bi bili v nasprotju z mojimi vrednotami in moralnimi načeli. Takih poskusov pa je bilo nekaj in zato smo si včasih prišli navzkriž v teh dveh letih,” je ocenil župan iz vrst SD. Med dosežki je naštel, da je s svojo ekipo odprl županova vrata za pogovore z občani, delo v mestnem svetu je bolj strpno, konstruktivno, ter da so dveh letih praktično sprejeli vse odloke, ki so jih dali na dnevni red mestnega sveta – od prostorskih aktov, od katerih so odvisne industrijske naložbe, do komunale in razvojnega centra.

Jevšek je kandidiral s sloganom “Povezani za razvoj” in vztraja, da ta še vedno drži. Ne zanika, da so imeli tudi “vroče debate”, kar pa se mu zdi za mestni svet normalno. V zadnjem času so v občini v ospredju težave pri imenovanju treh direktorjev občinskih zavodov, ki jih je morejo imenovati. Ustavili so se namreč ob vprašanju, ali lahko mestni svetniki glasujejo o samih sebi oziroma sorodnikih. To kaže, da koalicija ni (več) enotna. Jevšek ob tem pravi, da nekateri člani organov postavljajo osebni interes pred javnega in da tega ne bo odobraval, dokler bo župan. Vroče je tudi širše, med občinami, in sicer zaradi pomurskega vodovoda, kjer se ne morejo dogovoriti glede enotne cene. Soboška občina se je skupaj z beltinsko postavila nasproti preostalim desetim goričkim občinam in sprejela svojo ceno omrežnine. Kako se bo zaplet končal, še ni jasno.

“V Pomurju je preveč občin, 27. V preteklosti je to pomenilo razvoj, pri regijskih projektih pa se je pokazalo, da vsak ščiti svoj vrtiček. Vodovod je bil že narobe zastavljen, voden bi moral biti z enega konca za celo regijo. Merila niso bila natančno določena; tu je kriva država, ki je zdaj vse porinila na občine, češ zmenite se,” pravi soboški župan. A tega ne vidi kot razpad regije, ker da na drugih področjih, kot je Dogovor za razvoj regije, kljub zameram sodelujejo.

Ob dejstvu, da v državnem proračunu v prihodnjih dveh letih ni predviden nit cent za nadaljevanje gradnje pomurskega vodovoda in da vode tako ne bodo dobili tisti na obrobju, zaradi katerih so vodovod sploh gradili, pa pravi: “Tukaj protestiram tudi kot župan občine, ki ima vodo, ker si po načelu solidarnosti zaslužijo vodo vsi, Pomurje pa je bilo izločeno, kar je nesprejemljivo, čeprav je v Dogovoru za razvoj regije zapisano, da bomo skupaj gradili drugo etapo vodovoda.”

Kar zadeva obljube o spodbujanju podjetij, pridobivanju evropskega denarja in vračanju mladih Jevšek pojasnjuje, da je nekaj malih in srednjih podjetij zraslo, nekatera, kot Xal in GMT, pa so razširila dejavnost. Predvsem pa so spodbudni rezultati v pomurskem gospodarstvu, saj brezposelnost pada, BDP raste, izvoz pa raste, pravi Jevšek, ki sicer ne misli, da je to njegov uspeh. “Kot župan pa sem vedno takoj sprejel interesente za tuje naložbe, občina pa je v najkrajšem času pripravila potrebno dokumentacijo za naložbe in šla naproti pri ceni zemljišč in komunalnih prispevkov,” dodaja župan iz vrst SD.

Pri evropskem denarju občina v tem obdobju v okviru projekta trajnostne urbane strategije računa na 10,3 milijona evrov, k temu bo dodala svoje tri milijone. S tem bodo zgradili turistično, športno in gospodarsko infrastrukturo ob bakovski kamešnici, kjer so projekti zelo konkretni, prenovili mestno jedro in uredili Fazanerijo. V tem sklopu je tudi prometna strategija, ki daje prednost kolesarskim stezam, parkiriščem zunaj mesta, izposoji koles in s tem čim manj avtomobilom v mestu ter tako izboljšanju kakovosti zraka, dodaja Jevšek. Občina se je vključila tudi v lokalno akcijsko skupino Goričko, kjer je nekaj čez 2,5 milijona evrov namenjenih za razvoj podeželja oziroma primestnim naseljem.

V precejšnji meri je občini že uspelo “vrniti mestu dušo”, z novimi prireditvami je zaživelo mestno jedro. Na vprašanje, kakšni so odzivi na njegovo delo, pa soboški župan odgovarja, da se bo to pokazalo, če bo kandidiral na naslednjih volitvah. Ali torej bo? “Tega še ne morem povedati, pol mandata je še pred mano in s tem se ne obremenjujem, se pa s tem, da izpolnim obljube in da naredimo čim več ali skoraj vse, kar smo si zastavili,” je odgovoril murskosoboški župan Jevšek.

Župan MO Velenje Bojan Kontič

Velenjski župan Kontič ob polovici mandata: Izpeljali smo več velikih projektov

Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je ob drugi obletnici lokalnih volitev v intervjuju za STA dejal, da so v prvi polovici mandata izpeljali kar nekaj velikih projektov. Tako so med drugim dokončali projekt vodooskrbe Šaleške doline, vreden 38 milijonov evrov, je poudaril župan iz vrst SD. Kontič, ki je bil za župana prvič izvoljen leta 2010, priznava, da projekta vodooskrbe, v okviru katerega so zgradili 42 kilometrov vodovoda in tri čistilne naprave, brez evropskih sredstev ne bi mogli uresničiti. Izpostavil je tudi ureditev Podjetniškega centra Velenje. Ta je po njegovih besedah poln, kar kaže na to, da se je velenjska občina prav odločila.

V velenjski občini so septembra lani zaključili tudi poslovno-stanovanjski objekt Gorica. Celotna naložba je bila vredna okoli 24 milijonov evrov, občina pa je z naložbo pridobila 132 neprofitnih stanovanj, od tega jih je 65 v lasti Stanovanjskega sklada RS, s parkirnimi mesti. Stanovanja je razdelila prek razpisa za najem neprofitnih stanovanj. Vrednost deleža velenjske občine pri projektu Gorica je znašal dobrih 11 milijonov evrov, pri čemer je občina s prijavo na javni razpis stanovanjskega sklada pridobila soinvestitorska sredstva za omenjenih 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest v višini 5,4 milijona evrov ter posojilo za 67 stanovanj s parkirišči v višini 2,3 milijona evrov.

Projekt je bil po Kontičevi oceni v vmesnem času zaradi težav prej bližje nedokončanju kot zaključku, saj je imel soinvestitor, podjetje Igem, težave s kupci tržnega dela projekta. Hkrati so se zaradi krize iz gradbenih projektov umikale banke, tako da je na Gorici zazevala ne le gradbena, temveč tudi finančna luknja. Podjetje Igem ni več moglo pridobiti kreditov, da bi gradnjo končali. Zato so h gradnji pritegnili HTZ, hčerinsko podjetje velenjskega premogovnika. Ker se je novogradnja začela posedati, je morala občina dodatno najeti podjetje Geokop, ki je gradbeno jamo stabiliziralo. Od Igema je Kontič pričakoval, da bo zagotovil dodatna sredstva, a, kot kaže, se to ni zgodilo, zato zdaj potekajo pogovori z Igemom. Če ne bodo uspešni, namerava občina podjetje tožiti.

Kontič je za še povedal, da občina zaključuje izgradnjo smučarsko-skakalnega centra v Velenju. Novembra bosta namreč dokončani novi skakalnici, ki bosta nasledili porušeno staro in bosta primerni za trening mlajših selekcij v ženski in moški konkurenci. V prvi polovici mandata so uredili tudi velenjsko plažo, zgradili čistilno napravo v Vinski Gori in se lotili urejanja plazov. “Veliko je bilo narejenega, čeprav nova finančna perspektiva še ni zaživela,” ocenjuje Kontič.

Na vprašanje, kako je z ureditvijo muslimanskega pokopališča, je Kontič odgovoril, da gre za željo islamske skupnosti, da bi del pokopališča v Podkraju uredili skladno z njihovimi verskimi obredi. Ker pa država na tem območju načrtuje izgradnjo hitre ceste, je zdaj vse odvisno od tega, kako bo ta umeščena v prostor. Kontič obljublja, da si bo občina pri nadaljnjem razvoju pokopališča prizadevala za ureditev muslimanskega pokopališča.

Za drugo polovico mandata Kontič napoveduje zelo ambiciozne projekte, pri katerih računa na 10 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Tako bi začeli revitalizacijo starega mestnega jedra, na velenjski plaži bi uredili prireditveni prostor in oder, v Stari vasi pa podjetniško-obrtno cono. Pri slednji želijo vzpostavitvi komunalno in prometno infrastrukturo za bodoče investitorje, ki že kažejo zanimanje za projekt.

Kontič pričakuje, da bo vlada do konca leta umestila v prostor hitro cesto Velenje-Šentrupert. “Odločitev vlade bo politične narave, z argumenti pa smo odločno podprli to traso hitre ceste, ki je tudi najhitreje izvedljiva”, meni velenjski župan. Glede očitkov Celjanov, da omenjena trasa hitre ceste ne povezuje Celja in Velenja, pa Kontič odgovarja, da je celjska občina s tremi avtocestnimi priključki zelo dobro poskrbela zase, medtem ko Velenje ima le en priključek v Arji vasi, ki pa je povsem neprimeren.

Srečanje SD - ZZB za vrednote NOB

Predsednik SD Židan in predsednik ZZB NOB Turnšek pozvala k spoštovanju pietete do žrtev vojne in nasilja ob koncu vojne, brez izkrivljanja zgodovine

Na pobudo predsednika SD so se danes na sedežu stranke v Ljubljani sestali vodstvi Socialnih demokratov in Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Na srečanju so se predsednik SD mag. Dejan Židan in predsednik ZZB za vrednote NOB dr. Tit Turnšek, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han, podpredsednik ZZB za vrednote NOB dr. France Križanič in člana sveta ZZB za vrednote NOB Miran Potrč in Andrej Marinc, pogovarjali o aktualnih temah, med njimi tudi o pietetni slovesnosti pri Barabra rovu, ki je potekala prejšnji teden v Hudi jami.

Kot je poudaril predsednik SD Dejan Židan na srečanju z vodstvom ZZB za vrednote NOB, se oboji strinjamo, da je vse mrtve treba dostojno pokopati. Naša skupna dolžnost ob tem je, da preprečimo, da bi se ob pietetnih in spravnih dogodkih dogajale provokacije, kar smo bili priča v primeru napisa “Slava junakom” na vencu Nove slovenske zaveze pred Hudo jamo.

“V SD zato opozarjamo, da bi se lahko takšne in drugačne provokacije sprevrgle v širjenje sovraštva, kar pa po našem mnenju ne potrebujemo,” je povedal Židan. Socialni demokrati, kot tudi ZZB za vrednote NOB, si že dolgo časa prizadevamo za narodno pomiritev, ki jo potrebujemo zaradi naše skupne prihodnosti, da se bodo naši otroci in vnuki lahko v celoti posvetili novim izzivom in priložnostim. “Zato želimo Socialni demokrati pred prihajajočim pokopom žrtev iz Hude jame v Parku spominov Dobrava pri Mariboru in vsemi ostalimi, ki bodo sledili v prihodnjih letih, odločno poudariti, da naj imajo vsa dejanja v prihodnje v ospredju zgolj človekovo dostojanstvo in pieteto do vojnih ter žrtev nasilja ob koncu vojne, brez izkrivljanja zgodovine,” je še poudaril predsednik SD Židan.

Izjava po srečanju vodstev Socialnih demokratov in Zveze združenj borcev za vrednote NOB:

“Socialni demokrati smo prepričani, da je več kot sedemdeset let po največji svetovni moriji doslej dozorel čas, da v Sloveniji dostojno in z vso dolžno pieteto pokopljemo vse žrtve vojne in povojnega nasilja, ki še vedno nimajo svojega groba. Takšna so bila tudi naša pričakovanja ob žalni slovesnosti v Hudi jami. Toda predstavniki Nove slovenske zaveze so pietetni dogodek ponovno zlorabili za potvarjanje zgodovine, saj so pripadnike domobranstva, ustaštva in drugih kvizlinških enot proglasili za »junake« in s tem zlorabili tudi prisotnost visokih državnih predstavnikov na tej žalni slovesnosti. 

Ob poskusih potvarjanja resnice in zgodovine morajo slovenska politika, predvsem pa vsi državni organi in nosilci javnih funkcij skrbeti za to, da bo njihova vsebina res prispevala k spravi in pomiritvi. Ne pa, da bi ustvarjali podlago za novo politiziranje in nove spore. Ob vsem tem pa želimo jasno poudariti, da je za Socialne demokrate narodnoosvobodilni boj proti fašizmu in nacizmu vsega spoštovanja vredno dejanje, borkam in borcem, še posebej tistim, ki so za svobodo domovine dali svoja življenja, pa gre naša zahvala in obljuba, da si bomo v SD še naprej prizadevali, da pietetne dogodke ne bo nihče izkoriščal za blatenje vrednot NOB in jih izrabljal za politične namene.”

OZADJA - Franc KRIZANIC

Dr. France Križanič o slovenskih družbeno-ekonomskih razmerah

Z narodnogospodarskega vidika je Slovenija v dobri kondiciji. V prvi polovici 2016 je bil naš bruto domači produkt (BDP) za 3.7% večji kot v enakem obdobju lani ter 11.6% nad svojo ravnjo v prvem polletju 2013. To je v letu, ko je bilo doseženo drugo dno recesije, ki je Slovenijo zajela po nastopu svetovne finančne krize. V prvi polovici 2016 je bil slovenski BDP (merjeno v evrih) že 5% nad primerljivo ravnjo med konjunkturo 2008. Če upoštevamo inflacijo (v žargonu »realno«), je naš BDP letos vendarle še za 4% manjši kot pred finančno krizo.

Ob nadaljevanju takšne rasti, kot jo imamo zadnje tri leta, bo tudi realno predkrizna raven BDP v Sloveniji kmalu presežena. Na to kažeta zlasti stabilnost na domačem trgu (avgusta letos je bila raven cen na drobno enaka kot avgusta lani) ter presežek v zunanji menjavi. Lani smo imeli na tekočem računu plačilne bilance (poleg menjave z blagom ter storitvami upošteva tudi plačila in prejemke iz naslova različnih dohodkov ter transferjev) presežek v višini 2.8 milijarde evrov, kar je predstavljalo 7% našega BDP. Letos se je ta presežek celo povečal.

Ob stabilni gospodarski rasti se izboljšuje zaposlenost. Julija je bilo v Sloveniji 23 tisoč več delovno aktivnih kot v enakem mesecu 2013, a vendarle 62 tisoč manj zasedenih delovnih mest glede na julij 2008 (pred nastopom krize dvojnega dna). Pričakovati je, in ankete o gospodarski klimi kažejo, da se bo zaposlenost (ob sezonskem nihanju) še naprej izboljševala z njo pa postopoma tudi socialni položaj najbolj ranljivih skupin našega prebivalstva.

Z gospodarsko rastjo se stabilizira javnofinančno ravnotežje. V prvi polovici 2016 je znašal deficit slovenske konsolidirane bilance javnega financiranja (vsota proračuna centralne države, občin, zdravstvene in pokojninske blagajne) le še 157 milijonov evrov, kar nakazuje, da bo v celem letu tudi v primeru nekoliko višje ravni v drugem polletju (visok primanjkljaj je značilen zlasti za december) predstavljal med 1% in 2% našega BDP. Odločno znotraj Maastrichtskega kriterija 3%.

In vendar. Slovenski javni dolg znaša 32.6 milijarde evrov. Od tega je kar 14.4 milijarde evrov sredstev plasiranih v banke in gospodarstvo ali pa prevzetih obveznosti. Slovenija ima 4.9 milijarde evrov depozitov v bankah (podatek za konec 2015), 4.8 milijarde evrov je znašala dokapitalizacija bank, 4.7 milijarde evrov pa predstavljajo dokapitalizacije, plasma državnega kapitala v tujino (Grčija) in prevzemanje različnih obveznosti (hrvaški in bosanski varčevalci).

Slovenija letno za servisiranje javnega dolga (predpostavljena je 3% obrestna mera), ki ni povezan s financiranjem proračunskega primanjkljaja, porabi okoli 440 milijonov evrov ali več kot 1% BDP. To so sredstva, ki bi jih lahko namenili financiranju normalne ravni družbene reprodukcije v gospodarstvu na postindustrijski fazi svojega razvoja: kultura, šolstvo, znanost, zdravstvo, socialna in družinska politika, varnost, ipd. Pa jih ne. Sedaj so ta sredstva (vsaj del plasiran v dokapitalizacijo bank) očiten cilj različnih »lastninjenj«.

Posebno poglavje predstavlja delovanje našega bančnega sistema. Od 2010 do sredine 2016 so krediti bank gospodarstvu (t.i. nefinančne družbe) upadli za 12 milijard evrov ali kar za 57%. Po tem bizarnem rezultatu je Slovenija unikum v območju evra, v EU in v svetu. Ob pomanjkanju ponudbe kreditov se odvija prodaja podjetij in bank v brezcenje.

Na primer:
– NKBM je bila vredna 400 milijonov evrov, dokapitalizirali smo jo za 870 milijonov evrov in prodali za 250 milijonov evrov, izguba je torej ena milijarda evrov ali protivrednost avtoceste Ljubljana – Brežice
– Cimos je bil prodan po ceni, ki je ostala tajnost
– Paloma je bila prodana konkurentu iz Slovaške
– Mercator je bil prodan konkurentu iz Hrvaške
– Pivovarna Laško – Union je bila prodana konkurentu iz Nizozemske
– Helios je bil prodan konkurentu iz Avstrije

Podjetja se prodajajo po likvidacijski vrednosti, to je po cenah nižjih od njihove knjižne vrednosti (ali v bližini nje). Očitno gre za poseben projekt (organizirano, premišljeno in vodeno aktivnost), ki ga mora država Slovenija zaustaviti, odgovorne zanj pa postaviti pred sodišče.

Razprodaja slovenskih podjetij bo imela velike gospodarske in politične posledice. Postali bomo polkolonija brez možnosti vodenja razvoja in odpiranja kvalitetnih delovnih mest. Nove generacije ne bodo imele perspektive za delo, kaj šele za kariero v Sloveniji. Sledilo bo izseljevanje in nadaljnji padec rodnosti. Poglejmo si demografske učinke, ki jih je imel podoben razvojni model (poceni razprodaja ključnih gospodarskih subjektov) kot ga od 2012 dalje izvaja Slovenija, v državah, ki so z njim začele že v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Od 1989 do 2015 se je število prebivalcev v Sloveniji povečalo za 67 tisoč ali 3%, medtem ko se je v Latviji zmanjšalo za 680 tisoč ali 25%, v Litvi za 754 tisoč ali 21%, v Estoniji za 252 tisoč ali 16% in na Madžarskem za 733 tisoč ali 7%.

Razprodaja Slovenije bo brez dvoma imela tudi politične posledice. Če bo šlo tako naprej in če se projekt prodaje podjetij (imenovane »obljubljena privatizacija«) ne ustavi, se bo v volilnem letu 2018 v Sloveniji odprl prostor za ustavno večino desnemu populistu z vsemi atributi, ki sodijo zraven, na čelu z zavračanjem svobode, bratstva in enakosti na katerih sta pred petinšestdesetimi leti temeljila povezava protifašistične koalicije v svetu ter ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Zato predlagam, da socialdemokratska politika izrazi skrb nad vlogo države pri nepremišljeni razprodaji slovenskih podjetij in predlaga, da se izvede revizija projekta sanacije bank iz decembra 2013, ki je takšno ravnanje omogočil. Obljuba o prodaji točno določenih podjetij je bila nesprejemljivo popuščanje vplivnim lobijem iz tujine.