Škoberne sprašuje predsednika vlade

Poslansko vprašanje Škoberneta premierju Cerarju glede davčne razbremenitve srednjega razreda

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom se je začela redna februarska seja Državnega zbora. Iz vrst koalicijskih poslanskih skupin je vprašanje premierju zastavil poslanec SD Jan Škoberne, in sicer glede namere vlade za davčno razbremenitev srednjega razreda. Poslanca Škoberneta je zanimalo kako premier Cerar ocenjuje predlog Socialnih demokratov, da se uvede dodatni 34-odstotni dohodninski razred, hkrati pa se dvigne zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku vlade Miru Cerarju in odgovore nanj si lahko preberete v magnetogramu seje DZ:

Jan Škoberne:

Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi tudi vam prav prijeten dober dan. Drugo leto te koalicijske Vlade hkrati pomeni tudi drugo leto stabilne gospodarske rasti, stabilnega trenda zniževanja brezposelnosti in ključne spremembe v izvajanju politik te države, od sanacij posledic hude gospodarske in finančne krize, k investicijam v dvig standarda ljudi in razvoja naše države. Ključni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče povzeti skozi fiskalno stabilizacijo, skozi dvig minimalnega dohodka prebivalcev, skozi sproščanje ključnih ukrepov, ki jih je zamejil ZUJF in so pomembni za standard ljudi, kot je denimo sproščanje otroških dodatkov in povečanje števila štipendij, pa seveda potrebujejo ustrezne nadgradnje, ki jih vsaj Socialni demokrati vidimo predvsem skozi davčno reformo, ki mora razbremeniti srednji razred in omogočiti delodajalcem, gospodarstvu, da ustrezno razbremenijo strošek dela, da ustrezno nagradijo svoje zaposlene, ter, da na tak način dosežejo višjo učinkovitost dela, višjo produktivnost in posledično ohranjanje doseženega standarda gospodarske rasti in dosežnega standarda rasti novih delovnih mest zaposlenosti.

Zato me, spoštovani predsednik Vlade zanima, kakšne so namere in predvideni ukrepi Vlade v zvezi z finančnimi ukrepi, z davčno reformo, ki morajo prinesti razbremenitev srednjega razreda, okrepitev domače potrošnje, kot njeno posledico in seveda stabilizacijo gospodarske rasti, ki se po podatkih, ki so bili predstavljeni v prejšnjem tednu tudi v prihodnjem letu kaže kot ena izmed ključnih posledic ukrepov te koalicijske vlade. Hvala lepa.

Miro Cerar:

Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Že z podpisom socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016 se je Vlada zavezala k izvedbi ukrepov za prestrukturiranje javno-finančnih bremen s ciljem znižanja obremenitev dela. Slovenija ima nizko in konkurenčno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in visoke stroške dela. Tako, da če imamo na določenem področju davčno preobremenitev v primerjavi z drugimi državami EU razmeroma visoko, drugod pa razmeroma nizko, potem seveda moramo opraviti ravno to čemur rečemo davčno prestrukturiranje. Pri zasledovanju cilja takšnega prestrukturiranja bo treba uresničevati tudi cilj konsolidacije javnih financ. To pomeni, da bo Vlada v prihodnje pripravila ukrepe za znižanje obremenitve dela na eni strani, medtem, ko bo na drugi strani pripravila ukrepe s katerimi bo pokrila izpad prihodkov. Zasledovala se bo enakomerna porazdelitev davčnega bremena v skladu z ekonomsko močjo zavezancev.

Koraki davčne reforme bodo usklajeni v socialnem dialogu z delodajalci in delojemalci, saj prav socialni dialog predstavlja temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Republike Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati. Vlada je prve korake v smeri razbremenitve stroškov dela in s tem vzpostavitve bolj učinkovitega in rasti prijaznega davčnega sistema ob hkratnem zasledovanju cilja do doseganja javnofinančne konsolidacije že storila, in to s spremembo dohodninske lestvice konec leta 2015, kot veste. V letu 2016 pa bo nadaljevala z ukrepi, ki bodo pomenili znižanje obremenitev tistih stroškov dela, ki so mednarodno primerljivo nadpovprečno obremenjeni. Primerjalna analiza namreč kaže, da so stroški dela do povprečne plače zmerni, breme pa se začne povečevati pri plači, ki znaša 1,6 povprečne in se z rastjo plač še dodatno povečuje. Imamo nadpovprečno obremenjeno delo najbolj produktivnih in najbolj izobraženih kadrov.

Vlada načrtuje ukrepe v smeri pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženje, to se pravi kapitala. Zastavljeni bodo ukrepi za zmanjšanje obremenitve dela kot tistega dejavnika, ki med davčnimi ukrepi negativno vpliva na konkurenčnost in obenem predstavlja pomembno oviro za gospodarsko rast. Predvidoma naj bi dosegli 60 do 90 milijonov evrov razbremenitev pri stroških dela. Vendar pa se bodo rešitve na tem področju pripravilo le na način prestrukturiranja javnofinančnih bremen iz načela enakomerne in pravične porazdelitve. Cilj pa je zagotavljanje ključnega ekonomskega cilja, torej okrepitve gospodarske rasti ob istočasnem zagotavljanju javnofinančne konsolidacije. Posebna pozornost bo pri tem namenjena tudi poenotenju prispevnih osnov od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost. S tem ukrepom bomo dosegli tudi pomembne posredne učinke, ki se jih lahko pričakuje skozi administrativno poenostavitev in normalizacijo razmer na trgu dela. Konkretni predlogi, ki jih seveda, spoštovani gospod poslanec, navajate pa bodo natančno ocenjeni v skladu s cilji, ki jih reforma davčnega prestrukturiranja zasleduje. Hvala lepa.

Jan Škoberne:

Spoštovani gospod predsednik. Veselijo me besede, ki ste jih povedali ob odgovoru na moje vprašanje, ker pomeni, da lahko računamo na dvig konkurenčnosti naše države na eni strani in na to, da se Vlada zaveda temeljnega cilja, to je povečanja potrošnje, ki mora dvigniti oziroma dvigovati gospodarsko rast in hkratne razbremenitve naših ljudi, ker brez davčne razbremenitve tudi ne moremo pričakovati realnega dviga življenjskega standarda in moči potrošnje v državi.

Me pa kljub temu dopolnilno zanima, kako osebno ali kot Vlada gledate na vprašanje oziroma možnost uvedbe dodatnega dohodninskega razreda, ki bi povečal pravičnost dohodninske obremenitve prebivalcev.  Ali lahko morda računamo tudi, kar ocenjujemo Socialni demokrati, da bi bilo ključno, bistveno razbremenitev 13. in 14. plače, kar se je marsikje po svetu izkazala kot zelo pomembna komponenta zagotavljanja notranje potrošnje in seveda tisto, kar je vprašanje s te strani zelo pogosto, kakšen je sedaj odnos do spremembe ali revitalizacije zakona, ki ureja tudi delitev dobička med zaposlene, glede na to, da obstoječi zakon ne daje rezultatov, ko smo si jih želeli ob njegovem sprejemu.

Miro Cerar:

Hvala za to dodatno vprašanje. Kot sem rekel, se ta hip ni še primerno izrekati o teh konkretnih rešitvah. Poglejte, vse te rešitve so na mizi, tudi vaš predlog. Gre pa za to, da moramo iti skozi nek socialni dialog tukaj. Torej, povprašati še dodatno delodajalce, delojemalce, se pravi sindikate, predstavnike delavcev in drugih. Seveda ne nazadnje je tudi zelo pomembno politično okolje, skratka treba je tudi na političnem polju doseči nek konsenz. Zagotovo, kot sami veste, si ta Vlada resnično prizadeva za pravičnejšo porazdelitev teh bremen in pa takšno, ki bo na eni strani zagotovila večjo učinkovitost gospodarstva in tudi preprečila ta beg možganov v tujino, ki se je dogajal v preteklih letih in na drugi strani omogočile razbremenitev, kot smo že lansko leto naredili, srednjega razreda in omogočiti delavcem neke spodobne plače, spodobno življenje.

Seveda za to so potrebni tudi drugi ukrepi, razvoj gospodarstva na sploh, socialni ukrepi, vse to kar Vlada dela. Se bomo pa zagotovo zavzemali za to, da bomo do teh ukrepov prišli skozi nek intenziven dialog v prihodnjih  mesecih, da bomo na nek  način dosegli nek konsenz o temu koraku naprej, ki bo na eni strani, kot sem rekel, razbremenil gospodarstvo, da bo še lažje delalo, izvažalo, tako kot dobro delajo sedaj. Tudi administrativna bremena moramo zmanjšati in vse ostalo. na drugi strani pa, da bomo tudi pravični do delavcev, torej do delojemalcev na splošno. Tako, da ta proces se sedaj zelo intenzivira.

Ministrica Kopač Mrak z ministrom Nikiforovom

Delovni obisk ministrice Kopač Mrak v Moskvi posvečen postavitvi spomenika vsem padlim ruskim in sovjetskim vojakom na ozemlju Slovenije

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak se je minuli konec tedna mudila na dvodnevnem delovnem obisku v Ruski federaciji. Ministrica Kopač Mrak je vodila slovensko delegacijo projektne skupine za postavitev spomenika vsem ruskim vojakom, ki so umrli v obeh vojnah na ozemlju Republike Slovenije. Slovenska in ruska projektna skupina, ki sta jo vodila ministrica dr. Anja Kopač Mrak in ruski minister Nikolaj Nikiforov,  je potrdila lokacijo in spomenik. Lokacija spomenika bo na Ljubljanskih Žalah, spomenik bodo sestavljali stebri, na vrhu stebrov bodo žerjavi. Projektna skupina se je strinjala, da bodo visoki skupaj največ pet metrov. Ruski strani se s postavitvijo spomenika mudi, saj si želi, da bi bil spomenik postavljen do 100. obletnice Ruske kapelice na Vršiču, konec letošnjega julija.

Med obiskom v Moskvi je ministrica Anja Kopač Mrak skupaj slovenskim veleposlanikom v Ruski federaciji Primožem Šeligom odprla tudi spominsko sobo pionirja vesoljskih poletov slovenskega rodu Hermana Potočnika Noordunga. Odprtje je sovpadlo z zgodovinsko prelomnico, saj letos mineva 55 let od prvega poleta ruskega kozmonavta Jurija Gagarina v vesolje. Šeligo je na odprtju poudaril, da se po zaslugi Dragana Živadinova, Mihe Turšiča in Dunje Zupančič, ki z unikatnim spojem raziskovalne umetnosti in znanosti v okviru Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) skrbijo za kulturalizacijo vesolja, veliko bolje zavedamo, da je Herman Potočnik s svojo znamenito knjigo Problem vožnje po vesolju slovenski narod že leta 1928 vpisal na zemljevid vesoljskih poletov in tehnologij.

Otvoritev Noordungove sobe v Moskvi

Ministrica Kopač Mrak je na otvoritvi predstavila Potočnikovo delo. Po njenih besedah se poznavalci zavedajo, da je Noordung davno pred prvim poletom in osvajanjem vesolja sanjal in natančno snoval bivanje v vesolju. Prav njegovo vizionarstvo in pionirstvo je tlakovalo pot razvoju poletov in bivanja v vesolju. Ministrica Kopač Mrak in veleposlanik Šeligo sta se zahvalila ustvarjalcem, da ohranjajo spomin na pionirja astronavtike in se borijo za njegov prostor: “S tem vse nas opominjate tudi na sanje, ki so, četudi se zdijo nemogoče, mogoče. Ker, če je zmogel Herman Potočnik Noordung, ki je sprva požel čudenje nad snovanjem vožnje po vesolju, zmoremo tudi ostali snovati, kar se drugim zdi nemogoče, in tudi ostali zmoremo misliti in videti dlje.”

Ksevt so pred leti postavili v Vitanju, iz katerega izhaja Potočnikov rod. Z odprtjem spominske sobe v Moskvi so uspeli Noordungove ideje in spomine prenesti v svet. Odprtja so se udeležili visoki predstavniki Ruske federacije. Med njimi Baturin, ki je Živadinovu in Turšiču podelil častno priznanje Ruske akademije kozmonavtike K. E. Cilkovskega za velike uspehe v kulturalizaciji vesolja in popularizaciji kozmonavtike, tako v sklopu Ksevta kot tudi poprej.

Ministra Židan in Le Foll

Minister Židan med delovnim obiskom v Parizu s francoskim ministrom Le Follom in senatorko Melot o krizi v mlečnem sektorju

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je mudil na delovnem obisku v Franciji. S sogovorniki je minister Židan med drugim govoril o sodelovanju med državami ter drugih aktualnih vprašanjih glede kmetijstva, gozdarstva ter drugih tem. Minister Židan se je robu njegovega obiska na 53. mednarodnem kmetijskem sejmu SIA v Parizu sestal na dvostranskem srečanju s francoskim ministrom za kmetijstvo Stephanom Le Follom. Na srečanju sta izpostavila predloge za reševanje krize v kmetijstvu oz. posebej v mlečnem sektorju, ki so jih države članice EU do danes morale posredovati v Bruselj (slovenski predlog ukrepov je v prilogi itega sporočila). V mesecu marcu bo namreč potekalo izredno zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, na katerem bo Evropska komisija skupaj z državami članicami EU predstavila predloge za rešitev dlje časa trajajoče krize v kmetijstvu, ki je tudi v Franciji dosegla kritično mejo. Francoski minister bo predloge za reševanje iz krize poskusil uskladiti z Nemčijo in Italijo še pred izrednim vrhom v Bruslju, še prej pa bo obiskal Slovenijo, kjer bo tudi dogovoril zadnje predloge kriznih ukrepov.

Poleg obiska v Sloveniji v mesecu marcu, sta ministra dogovorila tudi sodelovanje na področju čebelarstva. Francija daje podobno kot Slovenija velik pomen čebelarstvu, v povezavi z zagotavljanjem prehranske varnosti za svetovno prebivalstvo ter ohranjanjem okolja in biotske raznovrstnosti in je tudi ena prvih držav, ki je podprla pobudo Slovenije, da se na ravni OZN razglasi Svetovni dan čebel. Zato je minister izrazil namero, da bo Francija v mesecu juniju izvedla Evropski medeni zajtrk, kamor bodo povabili tudi Slovenijo, ki je bila pobudnica tega projekta. Ministra sta govorila tudi o zadnjih dogajanjih povezanih z vprašanjem zaščite terana. Minister Le Foll je ponovno zagotovil popolno podporo Francije pri vztrajanju pri ohranitvi celovite zaščite terana samo na planoti Kras, saj je tudi za Francijo vprašanje geografskih zaščit zelo pomembno. Ministra sta se uskladila tudi glede priprave in vsebine na vrhu ministrov OECD, ki bo aprila potekal v Parizu, francoski minister pa je tudi sopredsedujoči tej ministrski konferenci.

Srečanje kmetijskih ministrov Slovenije in Francije

Minister Dejan Židan se je sestal tudi s senatorko v francoskem senatu Colette Melot, ki je tudi predsednica skupine francosko-slovenskega prijateljstva senata. V pogovoru sta izpostavila najbolj aktualne in odprte teme, ki zadevajo Slovenijo in Francijo. Minister je senatorki posebej predstavil stanje v kmetijskem sektorju in ukrepe za reševanje krize v mlečnem sektorju. Sogovornika sta izrazila zaskrbljenost glede pogajanj pri mednarodnih trgovinskih sporazumih EU s tretjimi državami, kjer je za Slovenijo izrednega pomena, da se zagotovi upoštevanje specifičnosti kmetijstva EU in recipročnost v mednarodnih dogovorih ter še posebej, da se ohranijo v EU visoki standardi varnosti in kakovosti hrane ter zaščite zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja. Senatorka se je strinjala z ministrom, da je v EU trenutno občutek, da aktivnosti v zvezi s pogajanji potekajo stran od držav z bojaznijo, da bi na koncu bil sprejet kompromis, ki ne bi bil usklajen in po volji držav, še posebej takih kot sta Slovenija in Francija, ki bi raje videli, da kmetijsko – prehranski sektor sploh ne bi bil predmet pogajanj teh sporazumov.

Minister Dejan Židan se je srečal tudi z direktorjem Zveznega urada za kmetijstvo (FOAG), Bernardom Lehmannom, ki je v Švici pristojen in vodi resor kmetijstva. V pogovoru sta izmenjala stanje na področju kmetijstva v obeh državah, posebej pa sta izpostavila zadnje kritično dogajanju v sektorju mleka in mlečnih izdelkov. Švica je namreč zelo občutljiva na dogajanje v EU, zato zelo občutijo tudi krizo, ki se je pojavila v državah EU. Minister Židan mu je predstavil predlagane ukrepe Slovenije na področju reševanje mlečne krize. Sogovornika sta se v pogovoru dotaknila tudi trenutnega stanja na področju pogajanj pri mednarodnih trgovinskih sporazumih EU s tretjimi državami in izrazila zaskrbljenost nad trenutnim stanjem, kjer so tveganja za kmetijski sektor zelo velika.

Minister Židan je sogovornika seznanil tudi s pobudo Slovenije, da se na pri OZN 20. maj razglasi Svetovni dan čebel, ob tem pa dobil zagotovilo, da Švica Slovenijo zelo podpira pri prizadevanjih za čebelarstvo. Švicarski sogovornik pa je slovenskega ministra seznanil tudi s projektom Partnerstvo za gore, ki je v okviru Združenih  narodov namenjeno skupnim prizadevanjem članic za boljše življenje gorskih skupnosti in zaščito gorskega okolja. V Sloveniji, ki je tudi članica, je sicer pristojno drugo ministrstvo, kmetijski resor pa je zaradi gorsko hribovskih kmetij zainteresirano za aktivno sodelovanje pri tem.

Minister Židan se je srečal tudi s predstavniki Slovenije pri OECD, kjer slovensko misijo vodi veleposlanik pri OECD Iztok Jarc, nekdanji slovenski kmetijski minister. Na sestanku so pregledali priprave in vsebine, ki bodo izpostavljene na ministrski konferenci OECD, ki bo potekala 7. in 8. aprila letos v Parizu. Minister Židan je predlagal nekaj vsebinskih tem, ki bi jih bilo po mnenju Slovenije potrebno izpostaviti na tako velikem dogodku, kjer bodo prisotni številni ministri in drugi visoki predstavniki držav iz vsega sveta. Med drugim bi Slovenija predlagala, da se na konferenci izpostavi neravnovesja v verigi preskrbe s hrano, kjer v kriznih razmerah, kot je trenutna v EU, največ škode utrpi kmet, medtem ko trgovski sistemi in predelovalna industrija ne čutita nesorazmerij oz. je zaznati tudi zaslužke. Glede na izrazito znižanje odkupnih cen mleka pri kmetu se namreč pri končni ceni mleka na prodajnih policah te razlike ne zazna.

SD - Ozadje 2

Socialni demokrati z globoko zaskrbljenostjo spremljamo proteste proti nastanitvi begunskih otrok in azilantov po Sloveniji

Predsednik SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan je v izjavi novinarjem po seji vlade v luči protestov po nekaterih krajih zaradi predvidene namestitve migrantov posvaril pred nestrpnostjo, hujskanjem, sejanjem strahu. “S politični akcijami nagovarjati k nestrpnosti je napačno. Na težavah beguncev demokratične države ne morejo graditi svoje politike,” je medijem povedal Židan.

Od vseh političnih strank in ostalih pomembnih akterjev v Sloveniji pričakuje razumevanje, da bo begunska problematika še nekaj časa navzoča. Židan zagotavlja, da bo država zavarovala svoje državljane, a tudi humano ravnala z begunci in migranti. To, da lokalna skupnost ni želela sprejeti nekaj beguncev otrok brez staršev in da so se temu uprli tudi profesorji, je po njegovem mnenju nedopustno. “V kakšnem duhu torej vzgajajo državljane,” se sprašuje predsednik SD.

Protesti po Židanovih ocenah ne morejo privesti do politične krize oz. padca vlade, čeprav je to “mogoče namera tistih, ki so v ozadju te nestrpnosti”, strah pa ga je polarizacije pri državljanih. Na področju, kjer ni dovolj informacij, se namreč po njegovem mnenju ustvari strah, ki pripelje do pretiranih odzivov. Tako predsednik SD Židan pričakuje, da bo v prihodnjih dneh in tednih dostopnih bistveno več informacij, saj ima “ljudje pravico do zelo transparentnega odnosa države, do informacij”. Koliko prosilcev za azil Slovenija zmore namestiti, Židan ni odgovoril, je pa zagotovil, da naša država ne bo postala evropski žep za begunce in migrante.

Odziv predsednika Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala v zvezi z nasprotovanjem nastanitve šestih mladoletnih begunskih otrok v Dijaškem in študentskem domu v Kranju:

“Socialni demokrati z globoko zaskrbljenostjo spremljamo zadnja dogajanja v zvezi z nastanitvijo begunskih otrok, ki naj bi bili nameščeni v Dijaškem in študentskem domu Kranj. Ogorčeni in razočarani smo nad pomanjkanjem temeljnega občutka za sočloveka pri tistih pedagogih Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju, ki so nasprotovali namestitvi otrok brez mater in očetov, največjih žrtev vojne, v kranjskem dijaškem domu.

Poslanstvo pedagogov ni samo prenašanje znanja na mlajše generacije, ampak je tudi vzgoja za najbolj temeljne evropske vrednote humanizma in skrbi za sočloveka. In pri tem gre samo za to in nič drugega: pomagati otrokom, žrtvam vojne. Slovenke in Slovenci smo se v preteklosti že ogromnokrat izkazali s pomočjo otrokom, žrtvam vojn – od bosanskih do palestinskih otrok, da o pomoči, ki jo namenjamo humanitarnim organizacijam, ki pomagajo otrokom širom sveta, sploh ne govorimo. Pomagamo ne zaradi morebitne pohvale ali protiusluge, temveč preprosto zato, ker je tako prav.

Otroci (domačini in tujci) imajo po slovenskih zakonih in mednarodnih konvencijah pravico do izobraževanja, zato smo jim to tudi dolžni zagotoviti. Na preizkušnji je izobraževalni sistem, da to izvrši. Socialni demokrati smo prepričani, da bo sistem skupaj s pedagogi našel dovolj pedagoške modrosti in zrelosti, da bo nekoč v prihodnosti lahko ponosno rekel, da je v najtežjih časih ostal zvest najplemenitejši tradiciji evropskega humanizma, ki se med drugim zrcali v reku rimskega dramatika Terencija: Homo sum, humani nihil a me alienum puto. (Človek sem, nič človeškega mi ni tuje).”

Poslanec SD Matjaž Nemec

Poslanska pobuda Matjaža Nemca ministrici za zdravje v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem

Poslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem, naslovljeno na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.

Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc,

V Ustavi Republike Slovenije je zapisano:

»Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva«.

Eden najpomembnejših kazalcev zrelosti družbe je dostop do zdravstvene oskrbe oziroma koliko smo sposobni to oskrbo zagotoviti prav najranljivejšim skupinam prebivalcev, ki jim položaj onemogoča vključevanje v shemo zdravstvenega varstva. Dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju lahko v našem sistemu brez pomislekov nadenemo oznako obveznega prispevka, kajti brez tega so stroški zdravstvene oskrbe tako veliki, da bi jih na daljši rok iz svojega žepa lahko krila le peščica ljudi.

Vsak  sistem pa ima kljub varovalkam pomanjkljivosti, tudi zdravstveni ni izjema. Tako ima del državljanov, zaradi svojega položaja ali okoliščin in posledično nezmožnosti plačevanja dopolnilnega zavarovanja, otežen dostop do zdravstvenih storitev. Kmalu po nastanku naše države so vzniknile ideje o pro bono ambulantah, mestu, kjer bi se tem ljudem omogočila brezplačna zdravstvena oskrba. Prva pro bono zdravstvena ambulanta je bila v naši državi pod okriljem dr. Dopliharja ustanovljena v Ljubljani, potrebo po brezplačnih zdravstvenih storitvah pa so prepoznavali in udejanjili  tudi v ostalih regijskih središčih Slovenije.

Požrtvovalnosti mnogih posameznikov se gre zahvaliti, da so te ambulante uspešno blažile zdravstvene stiske ljudi, mnogo let – vse do spremembe zakona – tudi otrok, katerih starši niso imeli urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pomisleki, da so že obstoječe ambulante zadosten korektor, namenjen maloštevilnemu delu prebivalstva, je razblinila težka finančna in gospodarska kriza. Vse več ljudi, še posebej tistih, ki delajo v negotovih oblikah dela, je kriza potisnila na eksistencialni rob, s tem pa so bili odrezani od osnovnega zdravstvenega varstva, ko mnogo teh ljudi ni zmožno plačevati niti prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje.  Ocenjuje se, da je brez dopolnilnega ali osnovnega zdravstvenega zavarovanja na Goriškem okoli 650 ljudi, ker pa gre za podatek iz leta 2014 je število verjetno še precej večje. Ob teh podatkih bi pričakovali takojšne ukrepanje države! Pa imamo žal spet »priložnost« videti, da vsi drugi ukrepajo prej, država pa v svoji pasivnosti in neodzivnosti postane največji problem pri reševanju hudih stisk ljudi.

Glede na alarmatnost stanja je organizacija Hiša dobrot prevzela pobudo za ustanovitev pro bono ambulante na Goriškem. Z lastno iniciativo je organizirala človeške in materialne resurse, potrebne za delo tovrstne ambulante, vse do faze, ko bi ambulanta že lahko pričela z delom, zataknilo pa se je ravno pri državi. Slednja tej iniciativi še ni prižgala zelene luči, kljub temu, da so pobudniki že julija lansko leto na ministrstvo za zdravje naslovili prošnjo za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi jim omogočil odprtje pro bono zdravstvene ambulante. Po informacijah naj bi sicer ministrstvo konec meseca ugotavljalo kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za delo, z drugimi besedami siva lisa zakonodaje na tem področju pušča ustanovitev teh ambulant v improvizaciji javnih zdravstvenih zavodov, druge iniciative pa padejo v nemilost birokratskih mlinov. Bolni ljudje brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa dobesedno čakajo pred vrati že opremljenih prostorov, kar je milo rečeno sramota, ki terja takojšnje ukrepanje. Vsak dan, ko je bolnim ljudem namesto zdravstvene oskrbe moč »ponuditi« le odgovor, da se čaka na ministrstvo za zdravje, pa zanje pomeni večje zdravstveno tveganje.

Vse besede in izgovori pristojnih, zakaj prošnjam Hiše dobrot za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi omogočila delo pro bono ambulante ob veh dokazilih in izpolnjevanju kriterijev za pridobitev statusa humanitarnih organizacij, je napačna logika, ko se pred zdravje ljudi postavlja nemoč operativnega in hitrega ukrepanja akutnih težav s strani države.  To zgrešeno logiko je lažje pogoltniti, ko gre za (ne)dejanja, katerih manko ali opustitev se meri v škodi stvari. Ko pa gre za bolne ljudi, katerih zdravje je prepuščeno v (ne)milost države, ki tako ali tako ni opravila svoje naloge, ko je ljudem zaradi finančnega položaja posredno odtegnila zdravstveno oskrbo, razumevanja ne more biti več pod nikakršnimi pogoji.

Zadnji čas je, da država prevzame odgovornost in uredi področno zakonodajo tako, da bo služila ljudem in spodbujala tovrstne iniciative, ne pa se še naprej zanašala na požrtvovalnost, iznajdljivost in dobrodelnost drugih.

Spoštovana ministrica za zdravje, na vas se obračam s poslansko pobudo, da temu kaotičnemu stanju pri urejanju tega področja naredite konec.

Zato vas pozivam, da na ministrstvu nemudoma:

- pristopite k odpravi vseh zakonskih primanjkljajev in birokratskih ovir, ki onemogočajo realizacijo že izdelanih pobud za ustanovitev pro bono zdravstvenih ambulant,

- celostno uredite zakonodajo na področju organizacije ter dela  pro bono ambulant tako, da bo država prepoznavala potrebo po tovrstnih storitvah in bila prvi pobudnik za ustanovitev teh ambulant, v primeru zunanjih iniciativ pa nosila vlogo podpornika, ki bo ob izpolnjenih zakonskih kriterijih te pobude spodbujal in podpiral.

Matjaž Nemec

poslanec SD

SD - Ozadje 3

Socialni demokrati najostreje obsojamo politično in ideološko zlorabo aktualnih družbenih razmer na račun humanitarne katastrofe

Socialni demokrati najostreje obsojamo politično in ideološko zlorabo aktualnih družbenih razmer na račun humanitarne katastrofe. Sobotni protest proti nastanitvenemu centru v Šenčurju je primer takšnega dejanja, ko je politika nezadovoljstvo in strahove ljudi zlorabila v politične in skrajne ideološke namene.

Na sobotnem protestu smo tako lahko videli demokratično izvoljene poslance, ki so brez slabe vesti pozirali pred domobranskimi plakati – prav istimi plakati, ki so pred dobrimi 70 leti novačili ljudi h kolaboraciji z nacizmom in fašizmom.

Vse to nas spominja na tragične dogodke, pod težo katerih je bil cel svet pahnjen v večletno največje vojno trpljenje celotnega človeštva in zaradi katerih so bili tudi naši ljudje deležni neizmernega trpljenja. V civilizirani družbi ne sme biti prostora za sovraštvo in ksenofobijo.

Politika neofašizma in neodomobranstva pa ne sme imeti domovinske pravice v 21. stoletju – mar se nismo ničesar naučili?

Tanja Fajon o shodih proti migrantom

Andreja KatiË

Han: “Socialni demokrati smo podprli aktivacijo dodatnih pooblastil vojski z namenom lažjega obvladovanju migrantske krize.”

Državni zbor je na izredni seji razpravljal o predlogu vlade, da vojski za pomoč pri obvladovanju migrantske krize podeli dodatna pooblastila. Poslanci so potrdili predlog vlade in aktivirali 37. a člen Zakona o obrambi, ki Državnemu zboru omogoča, da vojski, ko to zahtevajo varnostne razmere, podeli nekatera policijska pooblastila. Vlada je aktivacijo, za katero je pridobila tudi zeleno luč Sveta za nacionalno varnost, predlagala, da bi lahko vojska policiji učinkoviteje pomagala pri obvladovanju migracijskega toka in jo na ta način razbremenila. V skladu z omenjenim členom, so vojaki dobili nekatera pooblastila, ki jih sicer izvaja policija. V skladu z njimi lahko opozarjajo, napotujejo, začasno omejijo gibanje in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.

Podporo dodatnim pooblastilom vojski za pomoč pri obvladovanju migrantske krize smo podprli tudi poslanci SD, saj menimo, da so pooblastila potrebna, ker se bo povečal pritisk na zeleno mejo. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je na seji opozaril, da je Republika Avstrija sprejela nekatere ukrepe, ki imajo lahko za Slovenijo zelo neprijetne posledice, če ta ne bi ukrepala. Podelitev dodatnih pooblastil vojski je po njegovem mnenju prav ukrep v tej smeri. O posebnem zadovoljstvu pri tem sicer ne moremo govoriti, “lahko pa imamo eno skrb manj”, je dodal Han.

Stališče Poslanske skupine SD do aktivacije 37. a člena Zakona o obrambi:

“Spoštovani,

smo pred potrditvijo sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje. oz. pred t.i. aktivacijo 37. a člena Zakona o obrambi. Do dopolnitve zakona o obrambi je prišlo oktobra lani. V takratnih okoliščinah je vlada predvidela, da mora prav zaradi nepredvidljivih okoliščin nastaviti mehanizme, ki bi se ob potrebi lahko sprožili hitro in zato tudi učinkovito.

O posebnem zadovoljstvu, da smo zakon spremenili ne moremo govoriti. Lahko pa imamo v teh zahtevnih časih skrb manj, ko bi v nasprotnem bili danes v veliko večji zagati kako učinkovito varovati naše meje. Razmere na teh so se ob začetku migrantske krize  sprva spreminjale predvsem zaradi nepričakovane intenzitete prehodov. Ta pritisk je zahteval hitre ukrepe.

Na tem mestu moramo poudariti, da je od oktobra lani naše ozemlje prečkalo skoraj pol milijona ljudi. Da naše državljanke in državljani v veliki meri tega ne občutijo se gre zahvaliti požrtvovalnosti našim policistom, vojakom, gasilcem, humanitarnim organizacijam vsem prostovoljcem. Nenazadnje pa je ta vlada delovala usklajeno in bila kos tem še pred pol leta nazaj nepredstavljivim razmeram.

Pod črto, koordinacija vseh aktivnosti je bila izpeljana tako, da prehodi migrantov potekajo varno, tako za migrante kot naše državljanke in državljane. To prvo fazo menim, da smo opravili uspešno.

Vsakodnevno dogajanje pa kaže, da je ta faza prva pomoč, ki pa na dolgi rok ne bo primerna. Še posebej, ko smo uvideli, da realnost na terenu prehiteva zanašanje na pričakovano skupno Evropsko rešitev. V Bruslju se išče, a na letalu iz Bruslja voditelje držav doma čakajo problemi, ki jih je treba reševati tukaj in sedaj. Če je iskanje skupne evropske rešitve do sedaj obstalo nekje med željami, predlogi in iskanjem kompromisov. 

Ta čas  pa so države na balkanski bile prisiljene reagirati povsem ad hoc, v prvi vrsti tako, da so zaščitile svoje interese. In ne gre jih obsojati. Velikopotezne evropske dileme: kako ustaviti tok beguncev, na kateri meji postaviti strožji nadzor, kako zaščititi Schengen, kako zaščititi Evropsko unijo kot tako so sicer na mestu, a tavanje med vsemi temi vprašanji ne pomaga posamičnim državam. Te se že soočajo z velikimi obremenitvami na in znotraj svojih meja.

Odzivi evropskih držav glede velikega dotoka migrantov, katerega intenzivnost glede na razmere ne bo pojenjala, so različni in  nemalokrat je prav ta različnost gradi prepad, preko katerega je čedalje težje postaviti most zaupanja.  Videli smo vse od humanitarnosti, politike odprtih vrat, na drugi strani  pa žuganja in zapiranja meja. Vse to se je nalagalo in danes smo priča nekemu tihemu pravilu, ki pravi  pomagaj si sam, ker Evropa ti trenutno še ne more. Predvsem najbolj obremenjene države so spoznale, da je skupna evropska rešitev trenutno še ujetnica bruseljskih konferenčnih soban, realnost pa vse kaj drugega.  Z drugimi besedami, vsakodnevno se išče različne kombinacije, a kaj ko se zdi da je teh neskončno veliko in da vsak stavi  le na svojo.   

Države pa so vsakodnevno prisiljene reševati lastno enačbo te krize, ki bi dala pozitiven rezultat. Ta enačba ima več neznank:

Prvič: Notranjepolitična trenja. Ta nemalo politikov spodbuja v ravnanja, ki morda niso uperjena zgolj v reševanje migrantske problematike, temveč v dejanja lastno-političnih koristi.

Drugič:  Predvidevanja o ravnanjih sosednjih držav: s temi se fokus težave, predvsem pa pozornost premakne na sosednjo mejo. Na sosednji meji, v sosednji državi se zgodi podobna zgodba. In tako naprej. To se dogaja toliko časa,  dokler ne pridemo do tretje faze to je ukrepanje držav kot posledica dejanj sosednjih držav, skupaj z dejanji oz. nedejanji vseh držav poprej. Torej se rešuje po vzorcu: rešitev mojega problema je problem več zate, to pa ravno zato, ker te skupne evropske rešitve še ni na vidiku.

Zakaj je treba dati zeleno luč vojski, da dobi dodatna pooblastila?

Zaradi varnostnih razmer, zaradi zagotavljanja učinkovitega nadzora zunanje schengenske meje in interesov Republike Slovenije kot to piše v sklepu. V duhu že povedanega, zato, ker se naša enačba zaradi kadrovskih zmogljivosti policije, velikih naporov in specifičnosti naše zelene meje drugače ne bo izšla. Oziroma na ta način lahko zagotovimo varovanje meje, s tem pa varnost naših ljudi in njihovega premoženja. Nihče, prav nihče, ne more biti danes, zaradi tega ukrepa zadovoljen.

Predvsem pa danes ni prostor ne čas, da se bomo ob tem vprašanju naslanjali na tisto točko pri reševanju tega vprašanja, ki pravi, da počnemo to kar počnemo zaradi nekih političnih hotenj. Dejstvo je, da je naša soseda te dni sprejela ukrepe, ki imajo lahko za nas – brez da aktiviramo ta mehanizem – slab izid. Odgovornost vseh nas danes je, da to preprečimo po načelih, pod katerimi se je spreminjal zakon o obrambi – zakonitosti ter sorazmernosti.

Socialni demokrati bomo tako predlog sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje podprli.”

Matjaž Han

vodja Poslanske skupine SD

Matjaž Nemec med sejo v DZ

Nemec: “V SD smo prepričani, da je naloga nas vseh, da po svojih močeh pomagamo pri ozaveščanju in obveščanju ljudi o migrantski problematiki.”

Poslanci Državnega zbora so na izredni seji obravnavali priporočilo Komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, naj vlada DZ seznanja z ukrepi za reševanje migracijske krize. V koaliciji smo v veliki meri prepričani, da vlada DZ že zdaj dovolj dobro seznanja z ukrepi. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je sprejetje priporočila, naj DZ vlado pozove k rednemu obveščanju o ukrepih glede migrantske krize, predlagala potem, ko je vlada po njenem prepričanju ni celovito seznanila s poročilom o štirih načrtih za reševanje migrantske krize. Hkrati je komisija tudi predlagala, naj DZ sprejme priporočilo, s katerim bi vlado pozval, naj vse ukrepe sprejema s čim širšim konsenzom.

Poslansko skupino SD moti “takšen način obravnave te tematike”, saj ne daje pravega signala javnosti. Po besedah poslanca SD Matjaža Nemca ni dobro, da komisija vlado javno opozarja, da ni v zadostni meri seznanjena z njenimi aktivnostmi pri zagotavljanju varnosti državljanov. Prav tako po njegovem ni dobro, da se posamezni predstavniki vlade ne odzivajo v zadostni meri na vabila in sklice sej komisije. Zato je Nemec v imenu Poslanske skupine SD pozval, naj se glede najpomembnejših varnostnih vprašanj v Sloveniji vzpostavi redna koordinacija vseh pristojnih. “Hkrati pa mora biti tudi lokalno prebivalstvo vključeno v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev,” je na seji DZ menil poslanec Nemec.

Stališče Poslanske skupine SD do priporočila Komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb:

“Spoštovani,

migrantska problematika nedvomno predstavlja največji humanitarni, versko-kulturni, ekonomski pa tudi varnostni izziv, s katerim se v tem času sooča Evropa. Vojne in nevzdržne življenjske razmere nemilostno vsakodnevno na negotovo pot izženejo na tisoče in tisoče ljudi, ki iščejo boljše, predvsem pa varnejše življenje v tem delu sveta. Nedavno še kako živa ideja o skupni Evropi brez meja, danes postaja ravno njeno nasprotje, saj evropske države od severa proti jugu zapirajo svoje meje ter na njih vzpostavljajo močno okrepljene varnostne režime nadzora.

Kljub mnogim prizadevanjem, zlasti najvišje evropske politike, žal še vedno nimamo zadovoljivih skupnih odgovorov za učinkovito reševanje migrantske problematike. Zato seveda ni presenetljivo, da se posamezne evropske države bodisi same ali kvečjemu v manjši skupini držav iz svoje sosedščine odločajo o tem, kako se bodo soočale z izzivom množičnih migracij.

Slovenija kot ena izmed držav na tako imenovani Balkanski poti pri tem seveda ni in ne more biti izjema. Preko naše države je doslej pot v ciljne države Evropske unije vodila nekaj manj kot pol milijona migrantom, zato smo še kako vsakodnevno vpeti v soočenje s to problematiko in tudi aktivni pri iskanju kar najbolj učinkovitih rešitev, ne le za našo državo temveč tudi širše.

Današnja točka dnevnega reda seje Državnega zbora torej ne more biti presenečenje, prej nasprotno, saj smo že kar nekaj ur razprav na predhodnih plenarnih zasedanjih državnega zbora in na sejah delovnih teles namenili vprašanjem reševanja migrantske problematike. Pa vendar ta današnja točka dnevnega reda ni povsem običajna, že zato ne, ker je njen predlagatelj Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ter predvsem zaradi dejstva, da  Komisija na nek način očita Vladi, da v nezadostni meri obvešča Državni zbor ter njegova delovna telesa o namerah in aktivnostih pri reševanju migrantske problematike.

Da ne bo pomote, prav in legitimno je, da razpravljamo o varnostnih vprašanjih, ki jih prinaša množičen val migrantov, razpravljati pa bi morali tudi humanitarnih, ekonomskih in drugih vidikih te problematike. Kar nas Socialne demokrate moti je to, da takšen način obravnave te tematike ne daje pravega signala javnosti. Ni dobro, če Komisija za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami Vlado javno opozarja, da ni v zadostni meri seznanjena z njenimi aktivnostmi pri zagotavljanju varnosti državljank in državljanov ter njihovega premoženja. Enako ni dobro, da se posamezni predstavniki Vlade ne odzivajo v zadostni meri na vabila in sklice sej Komisije, na katerih se za zaprtimi vrati podrobneje razpravlja ter informira poslanke in poslance o varnostni situaciji, posameznih strategijah, ukrepih in varnostnih politikah, ki jih načrtuje naša država.

Socialni demokrati smo že večkrat pozvali in ponovno pozivamo, da naj se glede vsaj najpomembnejših varnostnih vprašanj v Sloveniji vzpostavi redna koordinacija vseh ključnih deležnikov, ki prispevajo k varnosti države. V mislih imamo vse sodelujoče v Svetu za nacionalno varnost kakor tudi predstavnike vseh parlamentarnih strank. V tej smeri bomo morali zato storiti kar največ, če bomo pri ključnih varnostnih vprašanjih želeli delovati po principu čim širšega političnega konsenza.

Socialni demokrati smo prepričani, da je Slovenija varna država. Zavedamo se, da varnost ni dana sama po sebi in da še zdaleč ni samoumevna. Podobno kot velja za splošno javno prepričanje, imamo tudi Socialni demokrati visoko stopnjo zaupanja do ključnih deležnikov, ki zagotavljajo varnost državljank in državljanov ter njihovega premoženja. Ni mogoče spregledati dobrega in požrtvovalnega dela pripadnikov policije, Slovenske vojske, gasilcev in civilne zaščite, zdravstveno-reševalnih služb, pripadnikov vseh človekoljubnih organizacij ter tudi vseh tistih, ki opravljajo delo obveščevalno-varnostne narave.

Delo slednjih je takšno, da ne sme biti na očeh javnosti, vendar tvori enega ključnih členov zagotavljanja varnosti v Sloveniji. Na tem mestu zato velja vsem posameznicam in posameznikom, ki po svojih močeh nesebično pomagajo pri reševanju migrantske problematike iskrena zahvala. Po njihovi zaslugi lahko danes zatrdimo, da velika večina prebivalcev Slovenije na svoji koži ni čutila posledic soočenja z velikim migrantskim valom.

Dejstvo je, da zgolj zahvala ne bo dovolj, zato je prav, da se v največji možni meri prisluhne tudi njihovim apelom ter potrebam. Zagotavljanje zadostne materialne spodbude vsem tistim, ki v največji meri pripomorejo k varnosti države je izziv te in najverjetneje tudi prihodnjih vlad, saj postaja večje vlaganje v zagotavljanje varnosti splošno in neobhodno dejstvo, ki ne velja le za Slovenijo, temveč tudi širše. Morda še večji kot je finančni izziv povečanega vlaganja v varnost, pa predstavlja izziv sodelovanja države z lokalnim prebivalstvom ter priprava načrtov, kako bi bilo na najboljši možni način migrante integrirati v Slovensko družbo.

Socialni demokrati smo prepričani, da je naloga nas vseh, da po svojih močeh pomagamo pri ozaveščanju in obveščanju ljudi o migrantski problematiki. Lokalno prebivalstvo mora biti vpeto v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev, saj je to najboljši možni način, da izkoreninimo nevednost in negotovost ljudi. Slednje neredko s seboj nosi strah, potem pa smo le še korak oddaljeni od tistega, česar si najmanj želimo. To pa je odpor do tujcev oziroma  migrantov, nestrpnost in na koncu sovraštvo, čemur se moramo na vsak način izogniti.

Za konec bom zato še enkrat ponovil dve ključni usmeritvi, ki jim kot družba moramo slediti, v kolikor se želimo na učinkovit način soočiti z izzivom množičnih migracij:

  • prva usmeritev se nanaša na vzpostavitev učinkovite koordinacije vseh ključnih deležnikov, ki prispevajo k varnosti države ter
  • druga usmeritev, ki se nanaša na vzpostavitev čim boljših materialnih pogojev vsem, ki se dnevno nesebično žrtvujejo za zagotavljanje varnosti države ter na ozaveščanje lokalnega prebivalstva ter njihovo dejansko vpetost v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev.

Socialni demokrati bomo podprli oba predloga priporočil, ki se nanašata na pravočasno vključevanje Državnega zbora v pripravljanje in obveščanje glede načrtov Vlade za reševanje migrantske krize.”

Matjaž Nemec

poslanec SD

Anja Kopač Mrak o odpisu dolgov

Ministrica Kopač Mrak: V okviru projekta odpisa dolgov več kot 3500 osebam odpisali skupno skoraj 1,9 milijona evrov dolgov

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi ministrica dr. Anja Kopač Mrak iz vrst SD, je v juniju 2015 začelo s pripravo projekta Paketa pomoči socialno najbolj ogroženim, ki je sestavljen iz treh delov: odpisa dolgov, pomoči deložiranih družinam in uvedbi predplačniške kartice za prejemnike sredstev iz naslova pravic iz javnih sredstev. V paketu pomoči je sodelovalo 93 podjetij, 120 občin, humanitarne organizacije Rdeči križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Stanovanjski sklad RS in Vlada RS – Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za finance, v okviru katerega tudi Finančna uprava RS.

Skupaj je bilo 3604 osebam v stiski odpisan dolg v višini 1.897.886,51 evrov. “Na nek način sem zelo ponosna, da smo dokazali, da lahko podjetja, občine in država sodelujemo prostovoljno, brez prisile, v dobri veri, da pomagamo tistim, ki so te pomoči najbolj potrebni,” je poudarila ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Od skupnega odpisa so občine oprostile za okoli 555.000 evrov dolga, podjetja za skoraj 1,26 milijona evrov, ministrstvo za skoraj 80.000 evrov, Finančna uprava RS pa za 4.000 evrov dolga.

Največ dolga je med občinami odpisala ljubljanska (129.561,26 evra), sledili sta ji mariborska (70.728,48 evra) in slovenjgraška (38.636,69 evra). Med podjetji se številna niso želela izpostaviti, med tistimi, za katere pa so podatki znani, je največ odpisala NLB (227.544,76 evra), na drugem mestu je bil z 88.069,86 evra Domplan, Komunalno podjetje Velenje je odpisalo 71.259,18 evra dolga. Sodelujoči so prejeli 7728 vlog za odpis dolga, od tega jih je bilo 3604 upravičenih, medtem ko je bilo potencialnih upravičencev po mnenju ministrstva okoli 170.000.

Ministrica Kopač Mrak je ob bojazni, da se med vsemi potencialnimi upravičenci zaradi neinformiranosti ni prijavil kdo, ki bi odpis dolga potreboval, pojasnila, da je za tako nizko število vlog več razlogov. Med drugim niso sodelovale vse občine, poleg tega pa imajo prejemniki socialnih transferjev subvencije za šolske malice in plačila vrtcev in tako takšnih odpisov niso potrebovali.

Po besedah ministrice Kopač Mrak je bil projekt sicer najuspešnejši tam, kjer so sodelovali vsi deležniki in so občine ljudi o odpisu dolga tudi obveščale. “Predvsem se mi zdi, da je bila tistim, ki so zaprosili za odpis in jim je bil ta odobren, odpisana visoka vrednost, v povprečju med 500 in 600 evri,” je zaokrožila predstavitev odpisa dolga, ki je ponovljiv model, a nikakor ni sistemska rešitev.

Tako imenovani paket pomoči je bil sicer poleg odpisa dolgov sestavljen še iz reševanja deložacij in pomoči prejemnikom socialnih transferjev. Skupaj s Stanovanjskim skladom RS so na MDDSZ prvič poiskali prazna državna stanovanja. Zdaj jih je na voljo že enajst, ki so tudi že opremljena. Prav ta način pomoči deložiranim družinam je tudi pilotni projekt reševanja deložacij, ki so ga pripravili skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor.

Kot je pojasnila ministrica Kopač Mrak, “so na ministrstvu izdali brošuro z nasveti, kako preprečiti deložacije in s Stanovanjskim skladom pripravili več kot deset stanovanj, ki deložiranim družinam ponujajo vmesno stopnjo za iskanje rešitev.” Družine, ki jih bo izbrala komisija, bodo v teh stanovanjih lahko bivale šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja.

V sklopu pomoči prejemnikom socialnih transferjev pa so z ministrstvom za pravosodje spremenili zakon o izvršbi in zavarovanju, saj so banke prejemnikom zaračunavale nadomestilo za izvrševanje sklepov o izvršbi in jim s tem pobrale sredstva za osnovne stroške za preživetje.

Predstavitev Ivana Pintariča

Ivan Pintarič je kandidat SD za nadomestne županske volitve v Občini Puconci

Socialni demokrati smo aktivno vstopili v predvolilno kampanjo za župana Občine Puconci. Nadomestne volitve so sicer posledica žalostnega dogodka, smrti župana Ernesta Nemca, zato smo podali poziv vsem, da volitve, v znak spoštovanja do bivšega župana, potekajo zgolj na podlagi vsebine in brez negativne kampanje. Predsednik SD mag. Dejan Židan in pomurska poslanka SD Marija Bačič sta tako v soboto, 20. februarja, v Puconcih predstavila županskega kandidata Ivana Pintariča za nadomestne volitve v Občini Puconci.

Ivan Pintarič

Županski kandidat Socialnih demokratov Ivan Pintarič je človek, ki v ospredje postavlja sodelovanje, razvoj, poštenost in povezovanje vseh. Ima jasno vizijo razvoja svoje občine in odlično ekipo, ki mu bo pomagala pri realizaciji projektov. Pintarič se je v svojem programu zavzel za nadaljevanje zastavljenih projektov pokojnega župana Ernesta Nemca in predstavil nekaj svojih prioritet, ki jih bo uresničil, če bo prejel zaupanje občank in občanov. Svoj volilni program bo naš kandidat za župana podrobneje predstavil volivkam in volivcem v prihodnjih tednih na terenu širom občine.

Predsednik SD Dejan Židan je na predstavitvi poudaril, da je Pintarič dober kandidat, ki bo lahko veliko naredil pri nadaljenm razvoju občine, prav tako pa si Socialni demokrati želimo, da bo tvorno sodeloval s sosednjimi občinami, še posebej z Mestno občino Murska Sobota, ki jo vodi župan iz vrst SD dr. Aleksander Jevšek. Poslanka SD Marija Bačič je poudarila, da je potrebno v občini posebej skrbno paziti na socialne teme, ki se jih ne sme podcenjevati in županskemu kandidatu Ivanu Pintariču zaželela vse dobro v prihodnjem mesecu kampanje.

Predstavitev županske kandidature Ivana Pintariča si lahko ogledate v videoposnetku:

Predstavitev županske kandidature Ivana Pintariča za nadomestne volitve v Občini Puconci from Socialni demokrati on Vimeo.

Predstavitev županskega kandidata Ivana Pintariča za nadomestne volitve v Občini Puconci