Židan na seji DZ

Zakon za upravljanje z državnimi gozdovi skozi drugo branje v DZ

Državni zbor je s sprejemom nekaj dopolnil v drugi obravnavi podprl predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, s katerim se bo ukinilo koncesije ter ustanovilo novo podjetje za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. O sprejemu zakona bo glasoval še na januarski seji, in sicer v torek, 2. februarja 2016. Zdaj gospodarjenje z gozdovi v lasti države – gre za približno petino vseh gozdov v Sloveniji – temelji na koncesijah iz leta 1996, ki so bile podeljene brez javnega razpisa za obdobje 20 let. Večini koncesionarjev se koncesije iztečejo konec letošnjega junija, zato se s sprejemom zakona že nekoliko mudi.

Vlada je tako pripravila predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, ki določa, da se namesto podeljevanja koncesij za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovi družba Slovenski državni gozdovi v izključni lasti države. Glavna dejavnost novoustanovljene družbe bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig. Kmetijski minister mag. Dejan Židan je zagotovil, da država z novim podjetjem ne bo konkurirala slovenskim žagam in gozdno lesni verigi, ki že obstaja. “To ni smisel tega zakona,” je poudaril minister iz vrst SD.

Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim vložkom ter stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko najemalo posojila s poroštvom države, glede katerih je matični odbor za kmetijstvo določil, da jih bo lahko deležno le ob soglasju DZ. V opoziciji so državnim jamstvom nasprotovali – tudi zato, ker bi šlo lahko za nedovoljeno državno pomoč – a so ostala zapisana v predlogu zakona. Nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov bo imel osem članov, od katerih bodo trije zastopali interese delavcev, enega pa bo predlagala vsakokratna opozicija v DZ. Predstavnik opozicije med nadzorniki daje po besedah poslanca SD Janka Vebra jasno vedeti, da ne gre za projekt ene stranke ali samo enega ministra. Poleg nadzornega sveta bo imelo podjetje Slovenski državni gozdovi tudi strokovni svet. Ta bo imel deset članov, njegova naloga pa bo svetovati direktorju pri pomembnejših odločitvah v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z gozdovi v državni lasti.

SD predlog Zakona o delavskih odkupih

Predlog Zakona o delavskih odkupih (ZDO)

V preteklosti smo bili v Sloveniji žal priča več neuspešnim poskusom delavskih odkupov. Delavski odkup je odkup lastniškega deleža podjetja s strani zaposlenih v podjetju. Delavski odkupi so eden od pomembnih načinov za povečanje solastništva zaposlenih v gospodarskih družbah. Slovenska zakonodaja, za razliko od npr. spodbujanja tujih investicij, ne predvideva nikakršnih spodbud za tovrstne odkupe. Ker v Sloveniji ni tudi nobene tradicije privatnih skladov, ki bi nudili finančno podporo delavskim odkupom, so delavski odkupi (žal) tudi izjemno redki, saj se namere delavcev o odkupu deleža v podjetju običajno razblinijo prav zaradi njihove nemoči, da bi jih financirali.

Za zaposlene v podjetju velja, da imajo največji interes za njegov dolgoročni razvoj in rast. Izkušnje iz tujine pa nam potrjujejo, da so delavske zadruge uspešen in trajnostno naravnan poslovni model. S tem namenom se je tudi v Strategijo upravljanja kapitalskih naložb države zapisalo, da se »pri razpolaganju s kapitalskimi naložbami države, zlasti pred začetkom prodajnih postopkov, proučiti interes, možnosti in pogoje za notranje lastništvo zaposlenih, še zlasti z vidika delavskega delničarstva ali delavskega zadružništva«. Žal pa je zadnji primer prodaje podjetja Adria Airways Tehnike kljub temu pokazal, da je SDH podjetje raje prodala poljskemu konkurentu kot pa zaposlenim v podjetju. Kljub temu da so zaposleni za namen delavskega odkupa iz svojih osebnih sredstev zagotovili velik del potrebne kupnine in po lastnih navedbah imeli ponudbo, ki je tudi cenovno konkurenčna.

Na podlagi številnih izkušenj, kot so tudi prodaje zasebnih podjetij in različni stečaji, kjer bi bilo potrebno ohraniti zdravo jedro podjetij, smo Socialni demokrati prepričani, da v Sloveniji potrebujemo sistemsko zakonodajo, ki bo uredila postopke in način izvedbe delavskega odkupa podjetij. Zato smo Socialni demokrati pripravili osnutek Zakona o delavskih odkupih (ZDO) v katerem želimo zagotoviti ustrezen mehanizem, ki bo omogočil načine in pogoje, pod katerimi bo država lahko tudi spodbujala delavske odkupe podjetij. Predlog zakona o delavskih odkupih je bil v torek, 26. januarja, poslan v usklajevanje koalicijskim partnerjem, pri čemer si v SD želimo, da bi za predlog zakona pridobili čim širšo politično in družbeno podporo.

Kot je že omenjeno, slovenska zakonodaja trenutno učinkovito ne ureja delavskih odkupov. V skoraj vseh primerih, ko se pojavi interes za delavski odkup, povezanih s podjetji v težavah ali celo v stečaju, so bili delavci prisiljeni iskati načine, kako bi z nadaljevanjem dejavnosti obdržali tudi svoja delovna mesta. V vseh teh primerih pa časa za oblikovanje programa finančne participacije in dolgoročno varčevanje za odkup lastniških deležev, preprosto ni bilo na razpolago. Ključno vprašanje delavskih odkupov je tako – ob očitni nezainteresiranosti bank, da bi kreditirale takšne odkupe – odsotnost finančnega podpornega okolja za njihovo izvedbo. To se je nažalost izkazalo tudi pri različnih primerih v preteklosti, kot npr. pri podjetjih Fructal, Novoles in Arlam.

Poglavitni cilj predloga zakona Socialnih demokratov o delavskih odkupih je zagotovitev pogojev za uspešno izvajanje delavskih odkupov takrat, ko do pobude za takšne odkupe pride. To pomeni, da je potrebno zagotoviti učinkovito finančno podporno okolje za izvajanje delavskih odkupov in ustrezno strokovno pomoč delavcem pri sami izvedbi. Seveda mora zakon ustrezno definirati same delavske odkupe in predpisati pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da so delavci lahko upravičeni do uporabe predvidenih finančnih inštrumentov za podporo odkupu in do strokovne pomoči pri njegovi pripravi ter končni izvedbi. Zato naš osnutek zakona kot poglavitno rešitev uvaja model delavske odkupne zadruge, to je zadruge, ki jo ustanovijo delavci zaradi delavskega odkupa, in katere člani so lahko izključno delavci, ki imajo po določbah tega zakona pravico sodelovati v delavskem odkupu.

V ta namen so poglavitne rešitve oz. načela na katerih osnutek zakona temelji naslednja:

1. delavski odkup je možen le s strani delavcev, ki so v podjetju zaposleni
2. za delavski odkup se šteje le odkup, ki je izveden institucionalno
3. v delavskem odkupu mora sodelovati vsaj polovica delavcev podjetja
4. dejavnost delavsko odkupne zadruge je omejena na upravljanje z deležem v matičnem podjetju
5. status delavsko odkupne zadruge se pridobi z vpisom v register
6. člani uprave in nadzornega sveta matične gospodarske družbe ne morejo biti člani organov delavsko odkupne zadruge
7. delavsko odkupna zadruga ima pri izvedbi delavskega odkupa pravico do kandidiranja za uporabo finančnih instrumentov Slovenskega podjetniškega sklada
8. delavsko odkupna zadruga, ki odkupuje matično družbo kot pravno osebo oz. njena sredstva v stečaju, ima predkupno pravico in prednostno pravico do najema sredstev matične družbe v stečaju
9. delavsko odkupna zadruga in njeni člani so upravičeni do davčnih oprostitev oz. olajšav

Socialni demokrati upamo, da bo omenjeni zakon našel ustrezno podporo v Državnem zboru, saj ne smemo pozabiti na tisto, kar smo zapisali tudi v koalicijski sporazum, da si bomo prizadevali »za krepitev ekonomske demokracije, ker verjamemo, da lahko predstavlja enega od elementov izhoda iz sedanje gospodarske in širše družbene krize«.

Predlog Zakona o delavskih odkupih (ZDO) by SocialniDemokrati

SD predlog Zakona o regulaciji rastline konoplje in njenih derivatov

Predlog Zakona o regulaciji rastline konoplje in njenih derivatov (ZRRKD)

Socialni demokrati smo se v volilnem programu leta 2014 zavezali, da bomo zakonsko uveljavili regulacijo rastline konoplja, aprila leta 2015 pa smo razpravo o legalizaciji konoplje uvrstili med šest prioritet stranke. V mesecu novembru prejšnjega leta so glavni tajnik SD Dejan Levanič, poslanec SD Jan Škoberne, vodja projekta SD Legalizator.si Gorazd Prah in predstavnik Mladega foruma SD Andrej Omerzel na novinarski konferenci že predstavili dve verziji predloga Zakona o regulaciji konoplje in njenih derivatov. Predlog zakona je bil zdaj v torek, 26. januarja, poslan v usklajevanje koalicijskim partnerjem. V stranki SD želimo široke politične podpore, prav tako pa tudi širše podpore civilne družbe.

V prvi, bolj konzervativni različici sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena lekarnam. Druga različica omogoča tudi gojenje konoplje za osebno uporabo polnoletnikom in zakonsko uokvirjenje delovanja socialnih klubov. Osnovna ideja osnutka zakona o regulaciji konoplje in njenih derivatov je urediti tri stvari – medicinsko uporabo konoplje, vprašanje osebne odgovornosti in nemedicinske rabe konoplje ter ekonomske možnosti, ki jih prinaša ta rastlina.

V prvi različici osnutka zakona sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena le lekarnam. Pri tem je raba v medicinske namene vezana na zdravniški recept, pri rabi v druge namene pa mora lekarna pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje, obvezno mora tudi dobiti soglasje lokalne skupnosti, kjer namerava izvajati dejavnost. Če tega ne dobi, ji je maloprodaja konoplje in njenih derivatov v druge namene onemogočena. Osnutek omejuje maksimalno dovoljeno posest konoplje in njenih derivatov na 10 gramov na osebo. Tudi dnevna transakcija je omejena na največ 10 gramov na posameznika.

Preseganje te vrednosti je v obeh primerih možno le na podlagi recepta, ki ga bolniku predpiše zdravnik. Pri tem so prodaja, ponudba in posest prepovedana osebam, mlajšim od 18 let, razen če imajo zdravniški recept. Po osnutku zakona je konopljo in njene derivate prepovedano dajati kot darilo. Poleg tega je oglaševanje dovoljeno le v strokovnih revijah in specializiranih medijih, drugje ne. Osnutek predvideva tudi to, da se konoplja na seznamu skupin prepovedanih drog izbriše iz prve skupine in prerazporedi v tretjo skupino.

Druga, manj konzervativna različica osnutka zakona omogoča še gojenje konoplje za osebno uporabo vsem polnoletnikom in licenciranje konopljinih socialnih klubov. Posameznik konoplje ne bi smel dajati v promet ali kako drugače omogočiti uživanja drugim osebam. Poleg tega bi bilo število rastlin, ki jih lahko goji, omejeno.

Predlog Zakona o regulaciji rastline konoplje in njenih derivatov (ZRRKD) by SocialniDemokrati

Martina Vuk predsednica ŽF SD

Martina Vuk izvoljena za novo predsednico Ženskega foruma

Drage Socialne demokratke in dragi Socialni demokrati!

“Prvič vas nagovarjam kot predsednica Ženskega foruma SD. In priznam, občutek je nekoliko nenavaden. Nenavaden zato, ker nisem pričakovala tako velikega, silovitega odziva. Čestitke, lepe želje, navdušenje – v živo, preko telefona, sporočil in/ali družbenih omrežij. Pravzaprav ni bilo negativnosti. Še. Nenavaden občutek tudi zato, ker iskreno spoštujem vse ustanoviteljice in dosedanje voditeljice Ženskega foruma. In stopiti v njihove čevlje ni preprosto. Konec koncev imam sama zgolj številko 36 (čevlji in leta). In nenazadnje je občutek nenavaden zaradi mnogih (ne)izrečenih pričakovanj. Bo dovolj glasna? Bo preveč glasna? Si bo upala? Bo sploh kaj naredila? Ima dovolj časa? Ima dovolj avtonomije? Je preveč kompromisarska? Bo destruktivna? Je sploh dovolj zrela za tako funkcijo? Jo bodo jemali resno ali pokroviteljsko?

Po 20 letih aktivnega udejstvovanja v stranki vem, da je realnost taka: da vse odločitve ne bodo soglasno sprejete. Da vse  (re)akcije ne bodo uspešne. In da bodo končne ocene veliko bolj pisane kot so začetne želje. Ampak veste kaj? V resnici nisem sama. To ni moj projekt. To ni “one (wo)men band”. Ženski forum mora biti ekipa. Ženski forum je gibanje. Ženski forum mora biti srce socialne demokracije. Enakost spolov ni žensko vprašanje. Tudi ni obrobna vrednota, ki pride na vrsto takrat, ko zmanjka “resnih” tem. Odločiti se moramo ali (še) verjamemo, da moramo vsi ljudje imeti enake pravice, enake možnosti. Da moramo biti enakovredni in enako obravnavani. Zavedati se moramo, da nič ni samoumevno in da tisto, kar je že pridobljeno, ni za zmeraj. Če se tega zavedamo in če v to verjamemo, potem bomo znali pravočasno reči STOP. Ker gre za temelje.

Kako bomo gradile: od spodaj navzgor. Potrebujemo nekaj regijsko močnih klubov, ki bodo oblikovali javno mnenje in odpirali pomembne teme v širšem lokalnem okolju. Potrebujemo pomlajeno strukturo in novo članstvo. Vzpostavile bomo redna usposabljanja in izobraževanja. Povezale se bomo vse SD-jevke na odločevalskih pozicijah. Oblikovale bomo nabor suverenih kandidatk za volitve. Delale bomo na vidnosti in slišanosti.  Krepili bomo zavezništvo z nevladnimi organizacijami in relevantnimi deležniki v skupnosti. Naša naravnanost ne bo kritizirerska in rušilna, temveč bo temeljila na sodelovanju in pridobivanju podpore za konkretne predloge. Izkoristila bom to pisanje za poziv, da se nam pridružite. Ne glede na spol. Aktivirajte se, rabimo vas.

Zaključila bom s citatom – Rollo May: “V današnjih časih prilagajanja je znamenje poguma sposobnost, da zagovarjaš lastna prepričanja – pa ne trmoglavo ali kljubovalno (to sta obrambni potezi in ne izkazujeta poguma), niti maščevalno, ampak preprosto zato, ker je to nekaj, v kar verjameš.”

Drage in dragi socialdemokratsko misleči, želim nam veliko poguma in modrosti za prave in pravočasne rešitve.”

Martina Vuk
predsednica Ženskega foruma

Matjaž Nemec o strategiji

Poslanec Nemec s pobudo ministrici Majcen glede sanacije Gradišča nad Prvačino po plazovih

Poslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi s sanacijo Gradišča nad Prvačino po plazovih, naslovljeno na ministrico za okolje in prostor v Vladi Republike Slovenije Ireno Majcen.

“Spoštovana ministrica za okolje in prostor Irena Majcen,

prebivalke in prebivalci Gradišča nad Prvačino so v prizadevanju za celovito sanacijo terena, potrebno po plazenju, že leta talci neučinkovite in neodzivne politike, tako na občinski kot državni ravni.

Od prvega večjega plazu leta 2001 je država potrebovala kar osem let, da se je pričelo s sanacijo zahodne strani vasi, ki je bila v tem plazenju najbolj prizadeta. Dela pa so se kaj kmalu končala, ko je šlo podjetje Primorje v stečaj. Izdelana je bila pilotna stena v dolžini 250 metrov ter gradnja ene nadomestne hiše, kar pa je veliko premalo za celostno sanacijo terena. Slednji prav zadnja leta vse bolj plazi, kar med prebivalkami in prebivalci ustvarja nemalo zaskrbljenosti in strahu, navsezadnje pa neti vse več nezadovoljstva nad državo in lokalnimi skupnostmi.  

Kljub temu, da so bila sanacijska dela jasno določena v sklepu države, so vse do danes, torej več kot petnajst let po prvem večjem plazenju, ta dela ostala le mrtva črka na papirju, opozorila krajanov pa ostajajo zgolj donkihotovski boj z državnimi mlini.

Neodzivnost države ter lokalne skupnosti pa je voda na mlin vse večjemu riziku za ponovno plazenje v Gradišču, ki sedaj ogroža prebivalke in prebivalce ter njihovo premoženje na vzhodnem delu vasi. Zaskrbljujoče je, da do plazov ni prišlo zgolj zaradi enkratnih izrednih vremenskih razmer, temveč so ti posledica neurejene kanalizacije ter neustreznega pretoka meteornih voda skozi vas. Torej bojazen plazenja ostaja ves čas – merilci razpok kažejo intenzivno premikanje tal na območju vseh ogroženih predelov vasi.  

Kljub sanaciji najbolj kritičnih kanalizacijskih cevi na območju štirih ogroženih hiš, pa to ni dovolj, saj številna strokovna mnenja pričajo o nujnosti celovite sanacije, ta pa še vedno ostaja v zraku. Še več, vse bolj se zdi, da smo priča zgodbi več, ko so življenja ljudi ter njihovo premoženje le nemočni talci neodzivne države, namesto, da bi bili njena prva skrb. Po večletni agoniji se tako prebivalke in prebivalci Gradišča upravičeno sprašujejo koliko življenj in domov mora biti še ogroženih, da se dokončno pridobi pozornost države in lokalne skupnosti ter se v celoti sanira območje Gradišča.

Zato na vas, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen naslavljam poslansko pobudo:

ministrstvo za okolje in prostor naj v sodelovanju z lokalno skupnostjo pripravi celovit načrt, pospremljen z vsemi potrebnimi dokumenti ter časovnimi roki za celovito sanacijo Gradišča nad Prvačino, ter nas seznani o dosedanjih ukrepih in načrtih ministrstva v zvezi s to sanacijo.”

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov

FAJON, Tanja (S&D, SI)

Tanja Fajon: “Kdo bo v Evropi nosil odgovornost, če razpade Schengen?”

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljal o ukrepih Evropske unije za reševanje begunske in migrantske krize. Evropska poslanka in podpredsednica Socialistov in demokratov Tanja Fajon je v razpravi ostro kritizirala evropske vlade, ki ne pomagajo pri iskanju skupnih rešitev za ublažitev pritiska na zunanjih mejah Evropske unije, porazdelitvi bremena med državami članicami in dodelitvi finančnih sredstev za pomoč pri ustavljanju vojn in revščine na drugih celinah.
 
V razpravi je opozorila, da “Evropska unija že leta drvi iz krize v krizo. Rešujemo eno, pride nova. Po vrhu Unije decembra tudi približno nisem optimistična, ko govorimo o reševanju razmer z begunci in migranti. Težave imamo povsod, pri premeščanju beguncev, vračanju, varnosti na mejah, sodelovanju s Turčijo. Decembra sem na tem mestu voditelje pozvala, naj obranijo schengen. Naj izvajajo sprejete ukrepe. Medtem so nastale nove ograje, nove mejne kontrole, naraščajo nacionalistična retorika, nestrpnost, ksenofobija. V moji državi, Sloveniji, tako kot drugod, ljudi skrbi, skrbi jih, da nas je evropska solidarnost pustila na cedilu. Skrbi nas, kaj bo prinesla pomlad – na tisoče novih obupanih prišlekov po balkanski poti, ki jih bomo prisiljeni ustaviti z ograjami? Potrebujemo ukrepe, ki bodo delovali!”, je bila kritična Fajonova.

“Pred tremi leti je Unija dobila Nobelovo nagrado za mir. To mora ostati naša temeljna motivacija za povezovanje. Uveljavljanje demokracije in človekovih pravic doma in v svetu. Evropa mora obdržati humanitarni obraz, obenem pa moramo večje napore usmeriti tja, kjer danes divjajo vojne in revščina. Dejstvo je, da se nobena država z izzivi migracij in terorizma ne bo mogla spopadati sama. Da, moramo biti realisti, pesimizem nas ne bo pripeljal do rezultatov. Da, moramo ravnati enotno! In ne z egoizmi, z nacionalistično, celo radikalno retoriko. A morda moramo tudi manj govoriti in se več dogovoriti, manj obljubljati in več ukrepati. Smo v težki situaciji. In sramota je, da tedne in tedne ponavljamo enake stvari, medtem pa razpadajo vrednote Evrope. Da. Politični samomor. Ampak kdo bo nosil odgovornost?”
 
Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon se je  v zaključku nastopa pridružila pozivu nekaterih kolegov k izrednemu vrhu EU in dodala, da, “če skupnih rešitev ne bo, se bojim, da tudi Unije ne bo.”

Dejan Židan izjava za medije

Židan: “Pristojnost premierja je, da v skladu s svojimi merili sprejeme ali zavrne ponujeno odstopno izjavo ministra in za sprejetje svoje odločitve nosi odgovornost.”

Predsednik SD in minister mag. Dejan Židan je danes vnovič spomnil na odgovornost premierja dr. Mira Cerarja, ki v ponedeljek ni sprejel ponujenega odstopa finančnega ministra dr. Dušana Mramorja. “Pristojnost predsednika vlade je, da v skladu s svojimi merili sprejeme ali zavrne ponujeno odstopno izjavo ministra in za sprejetje svoje odločitve tudi nosi odgovornost, pri tem pa je pomembno, da vedno uporablja enaka merila,” je poudaril predsednik SD Židan.

Kaj meni glede te odločitve, bo premierju, kot pravi Židan, povedal na štiri oči. Mramor ima sicer po Židanovih ocenah pokazati marsikaj uspešnega, a številke, s katerimi se vlada pogosto pohvali, niso le njena zasluga. Predsednik SD Židan je v izjavi novinarjem ponovno podprl odločitev finančnega ministra Mramorja, da je zaradi nepravilnosti pri izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost v času, ko je bil dekan Ekonomske fakultete, ponudil svoj odstop, se opravičil ter napovedal vrnitev celotnega zneska.

Cerar je namreč v ponedeljek na novinarski konferenci ocenil, da bi Mramorjev odstop lahko škodoval interesom Slovenije in izpostavil Mramorjevo delo in njegove zasluge za dobre gospodarske ter druge kazalce Slovenije. Židan ob tem sicer ocenjuje, da ima Mramor v tem mandatu pokazati marsikatero uspešno potezo, a ob tem opozarja, da so globalne številke, s katerimi se ta vlada pogosto pohvali, posledica tudi dela vlade premierke Alenke Bratušek.

V javnosti naj bi se sicer pojavili tudi nekateri pozivi članov stranke na spletnih omrežjih, da bi SD zaradi takšnih Cerarjevih odločitev, kot je bila glede Mramorja, morala zapustiti koalicijo. Socialni demokrati po trditvah predsednika Židana ne bomo delovali tako, da bi ogrožali koalicijo, saj se zavedamo, da Slovenija potrebuje predvsem mir, da odgovori na nekatere pomembne izzive. “SD bo še naprej neke vrste steber stabilnosti, imamo težka odprta vprašanja,” je dejal. Ne gre le za migrante, kjer se položaj po Židanovih ocenah ne izboljšuje, pač pa tudi za to, da se ohlajajo nekatera pomembna tuja gospodarstva s katerimi imajo slovenska podjetja močno povezavo. Tudi na področju gospodarske aktivnosti tako ni nujno nadaljevanje dobrih trendov, opozarja Židan in dodaja, da moramo biti kot država pripravljeni.

Premier se je novinarski konferenci obregnil tudi ob glasovanje na seji odbora DZ o zakonu o gospodarjenju z gozdovi, ko sta koalicijski SD in DeSUS enega ključnih dopolnil sprejeli skupaj z opozicijskima SDS in ZL, brez SMC. “Jaz bi se vprašal, zakaj nastajajo neke nenaravne koalicije pri državnih gozdovih, ko se stranki, ki jo vodita Dejan Židan in Janez Janša povežeta, tako da bosta varovali neke stare zgodbe na področju gozdov,” je med drugim dejal Cerar. Židan je na to odgovoril z vsebinskimi razlogi, zaradi katerih so v takšni sestavi podprli in sprejeli dopolnilo, ki določa, kdo bo upravljal s podjetjem za gospodarjenje z gozdovi. “Obstaja načelna koalicija, da se mora dosedanji tajkunski sistem, ki je veljal 20 let, končati,” je pojasnil minister Židan.

Predsednik SD konkretno ni odgovoril na novinarsko vprašanje, ali pričakuje rekonstrukcijo vlade, pač pa pričakuje, da se bo predsednik vlade poglobil v poročila ministrstev. “Odprti moramo biti za vse,” je dejal in dodal, da se mora glede možnega izboljšanja ministrske ekipe opredeliti premier. A ministri SD po Židanovih ocenah delajo dobro. Predsednik SD je odgovoril tudi na premierjeve ugotovitve glede rušenja vlade. Na novinarsko vprašanje, ali se vračajo strici iz ozadja, Židan, kot pravi, ne ve. Si pa kot koalicijski partner Židan želi, da odprte zadeve vlada hitro rešuje. “V SD si želimo, da ima predsednik vlade enaka merila pri presojanju ministrov,” je zaključil Židan.

Vrh kmetijskih ministrov v Berlinu

Minister Židan v Berlinu o kmetijstvu in podeželju v obdobju urbanizacije

V okviru 81. mednarodnega sejma prehrane, kmetijstva in hortikulture »Zeleni teden«, sta v Berlinu potekala 8. globalni forum za prehrano in kmetijstvo in 7. berlinski Vrh kmetijskih ministrov z vsega sveta. Vodilna tema razprave obeh je povezana s sloganom foruma »Kako nahraniti mesta? Kmetijstvo in podeželje v obdobju urbanizacije«. Vrha se je udeležilo okoli 70 ministrov in drugih visokih predstavnikov držav iz vsega sveta. Na obeh dogodkih je Slovenijo zastopal kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki se je ob koncu svojega obiska v Berlinu srečal tudi s tu živečimi Slovenci.

Minister Dejan Židan je drugi dan obiska v Nemčiji začel s srečanjem z ministrico za kmetijstvo Srbije Snežano Bogosavljević Bošković. Minister in ministrica sta pregledala dosedanje sodelovanje na področju kmetijstva in poglede na aktualno dogajanje na področju prehranskega sektorja. Srbska ministrica je slovenskega ministra tudi povabila na obisk v Srbijo, kjer bi še poglobili tradicionalno dobro sodelovanje med državama.

Židan in delegacija v Berlinu

Vodilna tema Globalnega foruma za kmetijstvo in prehrano je bila vprašanje, kako nahraniti naša mesta ter vprašanje kmetijstva in kmetijskih površin v dobi urbanizacije. Poudarili so, da je potrebno podeželje pripeljati v mesto, mesto pa mora razumeti in sprejeti podeželje. Posebej so izpostavili pomen kratkih verig tudi v mestih ter potrebo po še večji zaščiti kmetijskih zemljišč. Forum je bil tudi izhodišče za popoldansko razpravo na 7. berlinskem Vrhu kmetijskih ministrov. Na njem so ministri in visoki predstavnikov držav iz celega sveta  odprli razpravo, osredotočeno na vprašanje, kako zagotoviti dovolj hrane in učinkovite prehranske sisteme za naraščajoča mesta.

Urbanizacija je eden ključnih izzivov prihodnosti. V mestih živi danes okoli 3,5 milijard globalnega prebivalstva. Do leta 2050 se predvideva, da bo to število naraslo na 6 milijard ali več kot 70 % svetovnega prebivalstva. Zato urbanizacija predstavlja izziv tako za razvoj mest, kot tudi za razvoj podeželja. Kako zagotoviti dostop do kakovostne hrane za naraščajoče mestno prebivalstvo in kakšen prehranski sistem je za to potreben, je pomembno vprašanje, ki je del širšega načrtovanja razvoja in upravljanja mest. Je tudi vprašanje, ki vpliva na kmetijstvo, podeželje in upravljanje omejenih naravnih virov.

V Sloveniji se izziva naraščajočih mest in v okviru tega procesa že skrbimo za trajnostno upravljanje naravnih virov in za varstvo kmetijskih zemljišč in voda. V Sloveniji smo bili zaradi pritiska urbanizacije v zadnjih desetletjih priče pozidavi kmetijskih zemljišč z visokim pridelovalnim potencialom. Zato z zakonodajo s področja varstva kmetijskih zemljišč, z ukrepi agromelioracij in odpravo zaraščenosti kmetijskih zemljišč ter z izboljšanjem posestne in velikostne strukture kmetijskih gospodarstev, spodbujanjem namakanja ter z drugimi ukrepi skrbimo za ohranjanje rodnosti tal in proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč ter na ta način prispevamo k prehranski varnosti, ob hkratni skrbi za okolje in za zagotavljanje prehranske varnosti za obdobja ekonomskih kriz.

S svojo kmetijsko politiko in politiko razvoja podeželja, katere pomemben del je tudi spodbujanje lokalne samooskrbe in kratkih preskrbnih verig, Slovenija skrbi za zagotavljanje trajnostne in varne preskrbe s hrano za vse. Razprava 8. berlinskega Vrha je vodila v sprejetje konkretnih političnih sporočil v obliki sklepnega sporočila ministrov, ki predstavlja prispevek k mednarodni razpravi o kmetijski politiki.

Minister Židan je ob koncu obiska v Nemčiji obiskal tudi Slovence ki živijo v Berlinu. Sicer pa bo mednarodni sejem prehrane, kmetijstva in hortikulture »Zeleni teden« v Berlinu, z razstavnim prostorom Slovenije odprt do 24. januarja.

Židan na odboru DZ

Židan: Z novim sistemom upravljanja z državnimi gozdovi bomo pomagali domači lesno-predelovalni industriji

Odbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za obravnavo na plenarni seji pripravil predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, s katerim se bo ukinilo koncesije ter ustanovilo novo podjetje “Slovenski državni gozdovi” za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. Za kmetijskega ministra Dejana Židana je pomembno, da je koalicija zakon na odboru podprla, nad njim pa bo bdela vlada. Da upravljavske pravice novega podjetja uresničuje vlada, je zapisano v predlogu zakona, ki ga je DZ prejel v obravnavo oktobra lani.

Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim in stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko najemalo posojila s poroštvom države, glede katerih so na predlog SD na odboru določili, da jih bo lahko deležno le ob soglasju DZ. Nadzorni svet novega podjetja bo imel osem članov, od katerih bodo trije zastopali interese delavcev, enega pa bo predlagala opozicija. S predstavnikom opozicije v nadzornem svetu se je strinjal tudi kmetijski minister Dejan Židan. “To pomeni najbolj trdo obliko nadzora,” je dejal resorni minister iz vrst SD. “Tudi naša država na tem področju potrebuje moderen zakon, kot ga že imajo nekatere države EU, Slovenija pa mora z državnimi gozdovi začeti upravljati na učinkovit in transparenten način,” je dodal Židan.

Poleg nadzornega sveta bo imelo podjetje Slovenski državni gozdovi tudi strokovni svet. Tega so člani odbora zapisali v zakonsko besedilo, potem ko jim je tako svetoval minister Židan. Strokovni svet bo imel deset članov, njegova naloga pa bo svetovati direktorju pri pomembnejših odločitvah v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z gozdovi v državni lasti. Odbor je kar precej časa posvetil tudi razpravi o tem, kje naj bo sedež novega podjetja. Takšne določbe sicer sodijo v statut podjetja, a kljub temu, da so nekateri poslanci menili, da jih je treba urediti že z zakonom, tega določila v zakonu še niso sprejeli.

Židan z mediji

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan tudi zato, ker je v koalicijski pogodbi jasno zapisan pomen gozdno-lesne verige, v nadaljevanju sprejemanja zakona v DZ pričakuje predvsem skupno delovanje koalicije v korist novemu sistemu upravljanja z državnimi gozdovi. “Verjamem, da bomo z novim sistemom upravljanja z državnimi gozdovi naredili korak naprej in pomagali domači lesno-predelovalni industriji,” je izpostavil minister Židan v izjavi za medije po seji odbora DZ. Po njegovih besedah je pomembno, da so na odboru odpravili pomislek SMC, ki se je nanašal na mnenje zakonodajno-pravne službe v zvezi s členom, ki določa upravljanje podjetja. Za kmetijskega ministra Dejana Židana je pomembno, da bo nad podjetjem bdela vlada.

“Današnja obrazložitev, zakaj je država preko vlade skupščina podjetja, je namreč zadovoljila zakonodajno-pravno službo DZ,” je v izjavi novinarjem poudaril Židan. Preko vlade se po njegovih besedah lažje zasledujejo tudi drugi interesi, denimo kmetijski in okoljski, ne le ekonomski učinek, kar bi se lahko zgodilo, če bi s podjetjem Slovenski državni gozdovi upravljal SDH. Podobno je na seji odbora DZ opozoril tudi poslanec SD Janko Veber, ki je pojasnil, da življenjski cikel gozda traja 60 do 70 let in če bi prevladali kapitalski interesi, bi bilo lahko gospodarjenje z njim podrejeno kratkoročnim interesom.

Kot je dejal minister Židan v zaključku izjave za medije, se sam ne počuti zmagovalec, pač pa precej utrujen, saj je bilo pri zakonu veliko usklajevanj, precej dela pa jih še čaka v nadaljevanju. A kot zagotavlja minister Židan, bodo naredili vse za to, da dokažejo, da gre za državno podjetje, ki ni v lasti ene stranke ali vlade, ampak bo ključni cilj podjetja to, da bo bolje upravljal z državnimi gozdovi, kot to npr. že počnejo v Avstriji in na Bavarskem, in bo od tega imela korist tudi domača lesno-predelovalna industrija. Minister Židan je še poudaril, da so pri zakonu izglasovali tudi merila delovanja, v nadzornem svetu pa bodo morali biti strokovnjaki. Ker jih bo imenovala vlada, po njegovem mnenju ne bo bežanja pred odgovornostjo.

Več informacij o predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije in podporo le-temu si lahko preberete na povezavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: http://skrci.me/kARf8

Katičeva s posadko ladje Triglav

Obrambna ministrica Katič na Siciliji obiskala posadko ladje Triglav in izrekla pohvale za dosedanje opravljeno delo

Obrambna ministrica Andreja Katič in premier Miro Cerar sta obiskala posadko večnamenske bojne ladje Triglav, ki od sredine oktobra uspešno sodeluje v pomorski operaciji EU Sophia. Ministrica Katič je pohvalila posadko, ki po njenih besedah odlično opravlja svoje delo. Triglav je zasidran v pomorski bazi Augusta na Siciliji, kjer je tudi njeno izhodišče za opravljanje nalog v južnem delu osrednjega Sredozemlja v okviru operacije proti tihotapcem ljudi v Sredozemskem morju. Katičeva je pohvalila posadko Triglava, ki je doslej rešila številna življenja beguncev in migrantov. Izrazila je tudi zadovoljstvo, ker je vzdušje med pripadniki dobro in ker se zavedajo, da opravljajo dobro delo in s tem širijo ugled Slovenske vojske doma in v svetu.

Katičeva na ladji Triglav

Vlada je minuli teden ladji Triglav mandat podaljšala še za šest tednov, do sredine marca, zaradi kadrovskih omejitev in omejenih drugih virov pa po besedah Katičeve zaenkrat ne načrtujejo, da bi se ladja letos znova odpravila na misijo. “Kaj bo v letu 2017, pa bomo videli glede na razvoj dogodkov,” je pojasnila ministrica iz vrst SD. Kot je še dejala ministrica Katič, sodelovanje slovenske ladje zelo cenijo, tudi zato, ker bo ostala dlje in zapolnila vrzel, ki je nastala z umikom nekaterih drugih držav iz operacije. Poročnik bojne ladje Andrej Pečar, ki je premierju in obrambni ministrici predstavil dosedanje delo, naloge, poslanstvo in situacijo v območju delovanja, je ocenil, da je posadka dobro pripravljena. Zagotovil je, da bodo kljub podaljšanju mandata še naprej profesionalno opravljali svoje delo.

Ladja Triglav s 37-člansko posadko v operaciji Sophia sodeluje od 19. oktobra lani, doslej pa je uspešno izvedla šest akcij iskanja in reševanja na morju, pri čemer je rešila več kot 700 ilegalnih migrantov ter uničila pet plovil. Zadnjo uspešno akcijo je izvedla v ponedeljek, ko je s špansko fregato rešila 130 ljudi z dveh gumijastih čolnov. Sophia je druga faza mednarodne vojaške pomorske operacije EU Eunavfor Med proti tihotapcem ljudi v Sredozemskem morju. V prvi fazi so zbirali obveščevalne podatke oziroma pregledali delovanje mrež tihotapcev in trgovcev z ljudmi v osrednjem južnem Sredozemlju. Druga faza operacije, ki se je začela oktobra lani, je ime dobila po somalijski deklici, ki se je rodila na eni od ladij v operaciji. Z njo se je začel tudi dejanski boj proti tihotapcem, saj sodelujoče države z osebjem, ladjami in letali tudi v mednarodnih vodah uničujejo in zasegajo ladje tihotapcev. Operacija ima tudi mandat VS ZN.