Dejan Židan predsednik SD

Predsednik SD Dejan Židan vam želi vse dobro v novem letu 2016!

Drage prijateljice in prijatelji!

Končuje se leto 2015, ki je bilo za Socialne demokrate naporno in na trenutke težavno. Pa vendar lahko ocenimo, da smo konec leta močnejši kakor ob njegovem začetku. Ni realno pričakovati,  da bo leto 2016 bolj sproščeno. Bomo pa počeli koristne stvari za ljudi in verjamem, da bomo pri tem tudi uspešni.

Drage državljanke in državljani,

v letu 2016 vam želim zdravja, sreče in samozavesti, da bodo morebitne ovire samo izzivi, ki jih je mogoče premagati. V lepih trenutkih pomislimo tudi na tiste, ki jim je težje in potrebujejo našo pomoč.

Tudi Vladi želim čim več enotnosti ob realiziranju koalicijske pogodbe, posluha tudi do drugače mislečih, umirjanja kriznih žarišč v bližnji in daljni okolici ter poguma za realizacijo projektov, pomembnih za hitrejši razvoj naše Slovenije.

Lepo danes praznujte in vse dobro v letu 2016!

Dejan Židan
predsednik Socialnih demokratov

Bojana Muršič v DZ

Podpredsednica DZ Bojana Muršič nagovorila Državni zbor na slavnostni seji ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Slavnostni govor podpredsednice Državnega zbora mag. Bojane Muršič na slavnostni seji Državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je potekala v sredo, 23. decembra 2015.

“Spoštovani predsednik republike, spoštovani ostali visoki gostje!

Cenjeni državljanke in državljani Republike Slovenije!

Na ta dan pred 25 leti smo se na plebiscitu skorajda soglasno, s kar 95-odstotno podporo tistih, ki so se udeležili plebiscita, odločili za samostojno in neodvisno državo Slovenijo.

“Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan.”

To hrepenenje je postalo realnost. Zasijalo je z najžlahtnejšimi barvami državnosti.

Z zaupanjem; brez garancije.

S ponosom; brez navdušenega občinstva.

Z zanosom dolgoletnih želja.

Dozorelo narodovo identiteto smo 23. decembra 1990 okronali z odločitvijo, da želimo živeti v lastni državi. Državnost smo si upali zaživeti. Prepreke so bile tisti čas zgolj izziv. Na dileme pa smo po tej plebiscitarni odločitvi kljub mladosti naše države odreagirali z zrelostjo in odločnostjo! Naša državnost je tisti čas gorela z vso močjo. Bila je navdihujoča. Državo smo želeli in zmogli postavili sami. Z voljo in odločnostjo. Negotovosti smo se uprli skupaj. V povezanosti. Brez te danes ne bi mogli govoriti o samostojnosti. Dihali smo za iste cilje; za skupno dobro. V enotnosti. Takrat smo presegli delitve na naše in vaše. Bili smo skupna sila.

Tako ne dovolimo, da 25. obletnica plebiscita ostane le slavnostno obeležje. Naj bo razgledna ploščad, s katere moramo brez predsodkov v bojazni za lastno vrednost pogledati naokoli in resnično uvideti, koliko dobrega smo postorili. Predvsem pa si iskreno priznati, kje smo zašli s skupne poti. Kje so manki, ki jih moramo odpraviti.

Danes ni na mestu vprašanje, v kakšni državi želimo živeti. Odgovor smo na plebiscitarni dan zapisali z zlatimi črkami – v samostojni in neodvisni državi. Naučiti pa bi se morali, da do razhajanj, delitev in vsega destruktivnega pride takrat, ko samostojnost in neodvisnost postaneta plen ozkih interesov, kalkulacij vseh vrst, tako političnih kot kapitalskih. Ponotranjiti moramo spoznanje, da se država in državnost ne merita v zapisih demokratičnih postulatov, temveč v njihovih polnih uresničevanjih. Prav tako moramo spoznati, da različnost ne ogroža enotnosti, temveč jo bogati. Da samostojnost ni mlinski kamen uresničevanja države navzven, temveč njen največji atribut. Ta spoznanja smo prevečkrat zanikali in jih ujeli v past družbenih, političnih, ekonomskih ter socialnih vprašanj; kljub dokazom, da zmoremo izzive reševali le takrat, ko gremo onkraj tega škodljivega ravnanja.

Spomnimo se, kako ambiciozno smo se znali enakovredno postaviti ob bok večjim. Kako smo dokazovali, da je mednarodna skupnost prostor, kjer bomo vrednote sožitja, spoštovanja in vzajemnosti ne le živeli, temveč jih nadgradili. Ta naša prizadevanja, to ambicijo so v nas prepoznali. V možnostih ekonomskega razvoja, povezanosti ter varnosti smo postali polnopravna članica mednarodnih organizacij. Dandanes, ob novih globalnih dilemah pa se zdi, da smo ta hotenja v preveliki meri usmerjali v državnost navzven; znotraj naših meja pa jih preveč ogradili za zidovi politike. Le-ta je v nenehnih trenjih prevečkrat izgubljala stik s temeljnimi vrednotami lastne države.

Težka finančna in gospodarska kriza je globoko zarezala v življenja naših državljank in državljanov. Hkrati pa je načela zaupanje, kar se kaže v vse večjih ekonomskih, socialnih in moralnih razjedah. Teh razjed pa ne bomo ozdravili, če se ne bomo sposobni spopasti z vprašanji elitizmov. Tistih, ki so se namesto soočenja s problemi z njimi okoriščali. Elitizmov, zraslih iz korupcije in klientelizma. Ali pa tistih, ki se skrivajo pod krinko funkcij, brez osebne odgovornosti do družbe in njenih posameznikov; ki v imenu kratkoročnih rešitev vedno iščejo bližnjice za krpanje pravne, ekonomske in politične praznine. Ki se nimajo poguma spoprijeti s pravo naravo problemov, temveč jih le prelagajo in s tem poglabljajo.

Prihodnost smo pred 25 leti videli kot razsvetljeno cesto. Cesto, na katero so svetile luči optimizma. Čeprav je bila polna preprek, pa nismo zgubili prepričanja, da jih ne bi zmogli premagovati; prav zaradi skupnih vrednot. Če imamo danes krizo vrednot, prav tistih, ki so nas združevale, je čas, da jih ponovno zaživimo. Veliko dela je pred nami. V ugodni gospodarski klimi je treba nadaljevati z ukrepi zmanjševanja brezposelnosti; težiti k revitalizaciji bančnega sektorja tako, da bo ta služil ljudem in gospodarstvu; spodbujati ustvarjalno okolje, kjer bo inovativnost vzklila v nova delovna mesta; povečati tok investicij tam, kjer bodo te učinke multiplicirale v prid gospodarskemu in družbenemu okolju.

Krepiti moramo pravno državo. Ta naj ne bo labirint, iz katerega izhod lahko najdejo le privilegirani; temveč naš varuh, pod streho katerega smo vsi enaki pred zakonom. Narediti moramo vse, da bodo človekove pravice sveti gral naše družbe, v katerega ni nikomur dovoljeno zlivati svojih strahov in bojazni, ga skrivati ali zanikati v imenu tradicije in procesov.

Negovati moramo socialno državo. Ta ne sme postati država v državi, v lasti pogajanj in kompromisov. Je ustavno določilo, kateremu moramo z vso ponižnostjo in odgovornostjo priznati status veziva uspešne družbe. S tem pa jo dokončno izpuliti iz rok tistih, ki mislijo, da je socialna država breme. Največje breme družbe se skriva ravno v ignoranci do socialne države, do ranljivih skupin, brezposelnih ali tistih, ki od svojega dela ne morejo preživeti, do mnogih upokojencev, vseh, ki ravno zaradi zanikanja socialne države plačujejo najvišjo ceno.

Priznati si moramo, da je zdrava država lahko samo tista, ki skrbi za zdravje svojih ljudi. Da je delo vrednota in ne miloščina, ki v imenu kapitalskega pohlepa pošilja ljudi pred vrata humanitarnih organizacij. Da se od tistih, ki upravljajo z našim, državnim premoženjem, terja največja mera odgovornosti v duhu dobrega in transparentnega gospodarjenja. Da je skrb za kakovostno in dostopno izobraževanje naložba v razvoj naše družbe in edini garant za njen dolgoročni obstanek. To so napori, ki jih moramo dandanes, še v večji meri kot do sedaj, od besed usmeriti k dejanjem. K temu nas je zavezal plebiscit pred 25 leti.

Posledice finančne in gospodarske krize bomo odpravljali še dolgo. Za reševanje nastale begunske problematike bodo potrebni večji napori celotne mednarodne skupnosti. Ti pretresi so našo državo – če si želimo priznati ali ne – postavili pred velike dileme; tudi v iskanju kratkoročnih rešitev za nastale razmere in v nujnosti dolgoročnega vpogleda v mednarodne procese ter naše vloge v njih. Z izzivi se lahko uspešno spopadamo le, če delujemo povezovalno in enotno. Na nas je, da zopet najdemo to samozavest – plebiscitarno samozavest. Takšno, ki krepi zavedanje, da pod okriljem skupnih evropskih vrednot ni treba samo sprejemati danih okoliščin, temveč se moramo nanje proaktivno odzivati.

Spoštovani,

naš narod nikoli ni ubiral lahke poti, a ob ključnih trenutkih je vedno znal ubrati pravo. Iz zorenja 25-ih let je moč uvideti, da smo naprej stopali takrat, ko smo se rešili spon navideznega ugodja. Ko smo skromnost zamenjali s samozavestjo. Prepoznali, da moramo biti sebi največji zaveznik. Vse tisto, kar smo živeli ob postavljanju naše države. Čas je, da to moč ponovno prepoznamo!

Spoštovane in spoštovani,

ob državnem prazniku Vam iskreno čestitam, ob tem pa Vam želim mirne praznike ter vse dobro v prihajajočem letu!”

Židan predstavil zakon o gozdovih v DZ

Minister Židan: Velika podpora zakonu o upravljanju z državnimi gozdovih na javni predstavitvi v DZ

V Državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, kjer so številni deležniki izrazili podporo zakonu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom mag. Dejana Židana ter podali nekatere predloge za njegovo izboljšanje. Minister Židan je ob koncu razprave, ki jo je sklical matični odbor v DZ dejal, da bodo v največji možni meri upoštevali vse dobre predloge in skupaj s koalicijo predlog zakona še izboljšali.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je uvodoma povzel razloge za ustanavljanje podjetja za gospodarjenje z državnimi gozdovi, ključne cilje zakona, pričakovane pozitivne učinke in predvsem izpostavil argumente in razloge o 20 milijonov evrov vložka v podjetje, kar je do sedaj v javnosti povzročalo številna vprašanja. “Če želimo, da bo družba s 1. 7. 2015 prevzela aktivno vlogo pri dobavah lesa ter da se dosedanje prodajne poti do lesne industrije ohranijo, potrebujemo zadostno višino sredstev namenjenih obratnemu kapitalu,” je povedal minister iz vrst SD in dodal, da se bodo sredstva namenila tudi potrebnim naložbam v skladiščne in servisne prostore, nakupe strojev in opreme za sečnjo, spravilo in prevoz ter izvajanju učinkovitejšega gospodarjenja. Tovrstna infrastruktura ima po njegovem mnenju velik pomen tudi pri večjih ujmah in katastrofah, kot smo jo v primeru žledoloma že doživeli.
 
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je povedal, da bodo podjetja v lesni in pohištveni panogi z ustanovitvijo državnega gozdarskega podjetja dobila zanesljivega partnerja, ki bo njim in celotni gozdno-lesni verigi zagotavljala varno in dolgoročno oskrbo z lesom. Podal je tudi lastno izkušnjo iz ZDA, kjer so investitorji pripravljeni vložiti denar v zagon lesno-predelovalnih podjetij v Sloveniji s pogojem, da bodo zagotovljene zadostne količine lesa. Prav to, bo po njegovih besedah omogočilo novoustanovljeno podjetje za gospodarjenje z državnimi gozdovi.
 
Predsednik Sveta za gozdno lesno verigo prof. dr. Franc Pohleven je izrazil podporo predlogu zakona, saj meni, da bo s tem lesnopredelovalna industrija doživela nov zagon. Dodal je še, da je zmotno misliti, da bodo gozdovi zmanjšali CO2 v našem ozračju. Iz lesa je potrebno narediti končne produkte, samo to bo po njegovih besedah prispevalo k zmanjšanju ogljikovega dioksida v ozračju. Novo podjetje bo zagotovilo zadostno količino slovenske hlodovine podjetjem, ki delajo unikatne izdelke in tistim z masovno proizvodnjo, je še dodal.
 
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo lovstvo in ribištvo je v letošnjem letu izdal 15 prekrškovnih postopkov zoper koncesionarje, ki niso opravili sanitarne sečnje po žledolomu in so zaradi tega podlubniki naredili ogromno škode v državnih gozdovih. Glavna republiška inšpektorica za kmetijstvo in gozdarstvo mag. Saša Dragar je ob tem dodala, da se mora nujno zagotovi sanitarna sečnja in druga nujna dela v državnih gozdovih.
 
Številni podjetniki, med njima Bogdan Božac iz Marles hiš in Gorazd Ulbl iz podjetja Lesna vrata, podpirajo predlog zakonika, vendar imajo še nekatere pomisleke in predloge, ki bi jih bilo potrebno upoštevati, da bo zakon resnično prispeval k oživitvi pohištvene industrije. Nekatere pomisleke in pobude imajo tudi nekateri predstavniki koncesionarjev in sindikatov, slednji, predvsem v povezavi z zaposlitvami delavcev, ki so trenutno zaposleni pri koncesionarjih. »Računsko sodišče RS predlogu zakona ne nasprotuje in v njem vidi tudi prednosti«, je povedal Samo Jereb, namestnik predsednika računskega sodišča. Tudi on je naštel nekaj predlogov, pomislekov in določena tveganja.
 
Minister Dejan Židan se je na koncu razprave zahvalil vsem za konstruktivno razpravo in odgovoril na nekatere pomisleke razpravljavcev. Izpostavil je tudi, da je ministrstvo samo pozvalo Računsko sodišče, da poda mnenje o predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije in bo njihove pripombe, tako kot predloge in pomisleke ostalih razpravljavcev, upoštevali v največji meri.

Franc Hočevar na Forumu starejših SD

Franc Hočevar: Forum starejših SD bo stranki svetoval na področju pravic starejših in utrjevanju socialne države

V sredo, 2. decembra, je v Ljubljani potekala ustanovna konferenca Foruma starejših Socialnih demokratov, ki ga sestavljajo starejši člani in članice SD, med njimi tudi nekdanji predsednik stranke Janez Kocijančič, nekdanji podpredsednik stranke in vodja poslancev SD Miran Potrč, nekdanja ministrica za delo Jožica Puhar, nekdanji poslanci SD Breda Pečan, Mirko Brulc, Majda Potrata, Miloš Pavlica, Marijan Križman, Silva Črnugelj, Anton Colarič in tudi prvi predsednik republike Milan Kučan. Forum starejših Socialnih demokratov bo stranki pomagal pri oblikovanju stališč, zlasti na področju pravic starejših, vodil pa ga bo Franc Hočevar, ki so ga izvolili na ustanovni konferenci v Ljubljani.

Forum starejših SD

Socialni demokrati želimo z ustanovitvijo Foruma starejših SD še dodatno okrepiti naše sodelovanje s starejšo generacijo. Menimo, da so vprašanja starejših in upokojencev v Sloveniji prav tako zelo pomembna za nadaljnji celovit razvoj družbe. Zato se Mlademu forumu, Ženskemu forumu in Delavski zvezi in Okoljsko-podeželjskemu forumu SD pridružuje tudi Forum starejših SD. Samo skupnost, ki ji je mar za slehernega državljana in državljanko, bo znala vključiti vse njihove potenciale in ideje. Samo vključujoča skupnost bo zmogla stopati naprej do našega skupnega cilja – bolj povezane in razvite družbe, v kateri je sodelovanje vseh posameznikov in skupin najbolj pomembno za prihodnost države in vseh njenih ljudi.

Židan na Forumu starejših

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je v nagovoru zbranim na ustanovni konferenci v dvorani Mestnega muzeja Ljubljana med drugim poudaril, da stranka z ustanovitvijo Foruma starejših SD izkazuje, da ima med starejšimi v svojih vrstah mnogo spoštovanih in kompetentnih ljudi. Židan pričakuje, da se bodo s svojim programom odzivali na probleme starejših in tudi na bolj splošne politične teme. Da se je prvi predsednik republike Kučan odločil za aktivno delo v forumu, je za SD dobra informacija, je poudaril predsednik stranke Židan, a dodal, da je prepoznavnih še več sodelujočih v forumu starejših. Obenem je poudaril, da bo odločitve na koncu še vedno sprejemalo vodstvo, torej predsednik, Predsedstvo in Konferenca SD.

Nagovor Franca Hočevarja

Pritrdil mu je tudi predsednik foruma Franc Hočevar, javnosti sicer bolj poznan kot nekdanji direktor inštituta Soča in tudi Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Hočevar je poudaril, da bo znotraj organov stranke forum starejših s svojimi predstavniki “močno prisoten”. Izrazil je zadovoljstvo, da tudi ugledni posamezniki vidijo priložnost, da stvari obrnejo na boljše. “Področja, s katerimi se bo forum ukvarjal so denimo utrjevanje socialne države, uresničevanje pravic starejših in izboljševanje njihove kakovosti življenja, posebno poglavje pa bo vseživljenjsko učenje in prenašanje delovnih navad in spodbud s starejših na mlajše,” je povedal Hočevar.

Kocijančič na Forumu starejših SD

Po besedah prvega predsednika združene stranke ZLSD Janeza Kocijančiča bi bilo nespametno zanemariti potencial, ki ga ima stranka med starejšimi člani. Podobno je poudaril tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Zavzel pa se je za to, da SD “ne bi obračala hrbta preteklosti” in da bi ponovno še bolj vzpostavila stik z mladimi, ki so temelj stranke za prihodnost.

Nagovor Milan Kučan

Nekdanji podpredsednik SD in poslanec Milan Potrč je ob tem dodal, da želimo v SD oživiti dejavnost foruma seniorjev. Med vprašanji, s katerimi bi se ukvarjali, je omenil usklajevanje pokojnin, urejanje pravic starejših ter vprašanja, povezana z domskim varstvom. “Urejanje pravic starejših je ena od posebnih skrbi, ki jih mora imeti vsaka družba,” je poudaril Potrč in izrazil pričakovanje, da bodo poslanke in poslanci Forum starejših SD obveščali o dogajanju v DZ, forum pa jim bo pomagal oblikovati dobra stališča.

Glasovanje na Forumu starejših SD

Ustanovitvene konference Foruma starejših SD so se udeležili tudi podpredsednica SD in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, predsednik Konference in velenjski župan Bojan Kontič, podpredsednica Konference SD Darja Lavtižar Bebler, obe ministrici iz vrst SD, Anja Kopač Mrak in Andreja Katič, vodja poslanske skupine Matjaž Han, glavni tajnik SD Dejan Levanič, predsednik Mladega foruma in poslanec Jan Škoberne, predsednica Ženskega foruma Silva Črnugelj in nekateri župani iz vrst SD ter bivši predsednik SD Igor Lukšič.

Nagovor Židan

Zbor Foruma starejših SD