Konferenca SD v Mariboru

Konferenca SD soglasno sprejela izhodišča novega Ekonomskega programa za razbremenitev srednjega razreda

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so na seji v Mariboru obravnavali Ekonomski program SD za razbremenitev srednjega razreda ter spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju, ki ga je pripravil Svet SD za finance in gospodarski razvoj, sestavlja pa ga sedem predlaganih ukrepov. Program med drugim predvideva zvišanje obdavčitve dobička in reformo dohodninskih razredov.

Konferenca 01

V uvodnem delu posveta, ki ga je povezovala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk, so poleg predsednika SD mag. Dejana Židana in predsednika Sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjana Podgorška med drugim sodelovali tudi direktor fundacije Friedrich Ebert Stiftung iz Zagreba dr. Max Brändle, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič in izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Marjan Batagelj in ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak.

Konferenca 02

Ekonomski program, ki ga bomo Socialni demokrati zdaj predstavili tudi koalicijskim partnerjem, vsem deležnikom (gospodarstvo, sindikati, stroka) in širši javnosti, med drugim predvideva zvišanje obdavčitve dobička na evropsko primerljivo raven, reformo dohodninskih razredov, ki bo pravičneje obremenila srednji sloj prebivalstva, in ugodnejšo obravnavo udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička. Predsednik stranke Dejan Židan je na posvetu poudaril, da imamo v Sloveniji tako nizko obdavčitev dobičkov, “da nas marsikdo smatra za davčno oazo, kar je povsem nepotrebno, po drugi strani pa smo preveč obremenili ljudi”. Med predlaganimi ukrepi so tudi poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, uvedba enotnega sistema korporativne organiziranosti, reforma obdavčitve nepremičnin in ponovna uvedba dohodninske olajšave za reševanje stanovanjskih težav.

Konferenca 03

Kot je povedal predsednik SD Dejan Židan, bo stranka s tem koaliciji predstavila svoj predlog davčnega prestrukturiranja. Ob tem je poudaril, da svojega predloga ne razumejo kot vsiljevanje, pač pa kot možnost za razpravo v letu 2016, saj se zavedajo, da je treba okoli tega vprašanja doseči družbeni konsenz. “Takšen konsenz mora vključevati tudi sindikate in gospodarstvo, glede na danes povedano pa verjamem, da smo temu zelo blizu,” je dejal Židan in kot primer izpostavil njihov predlog olajšav pri izplačilu 13. in 14. plače, ki morajo biti takšne, da podjetjem sploh omogoči izplačilo, po drugi strani pa ne sme poslabšati dohodkovnega položaja zaradi vpliva na dohodnino.

Konferenca 06

Predsednik SD Židan si v naslednjem letu želi več pogovorov na to temo za zaprtimi vrati in brez pritiska, da mora iz njih nekdo oditi kot zmagovalec. Rezultat tega bi moral biti po njegovem skupni dogovor, kar so znali narediti tudi v nekaterih drugih državah. Med sedmimi njihovimi predlogi je operativno najhitreje po njegovem mogoče izvesti prav omenjene spremembe pri obdavčitvi 13. in 14. plače, prav tako bi se lahko hitro dogovorili glede posega v dohodninske razrede in s tem razbremenitve ljudi, kar bi pripeljalo do večjega trošenja in posledično do več pobranih davkov. Predsednik SD je še dodal, da ne obljubljamo stvari, ki se jih ne da uresničiti in bi povzročile še večjo proračunsko luknjo.

Marjan Podgoršek SD

Tudi po besedah predsednika Sveta SD za finance in gospodarski razvoj Marjana Podgorška nekateri njihovi predlogi omogočajo prilive v proračun, nekateri jih zmanjšujejo. Med slednjimi je gotovo dohodnina, za katero Podgoršek potrjuje, da bi to pomenilo od 160 do 170 milijonov evrov manj denarja, ki bi ga pokrili s povečano obdavčitvijo dobička. “V SD želimo, da se za tiste, ki ne dosežejo niti minimalnega dohodka, ukine vsako plačevanje dohodnine,” je pojasnik Podgoršek in dodal, “da predlagamo tudi udeležbo delavcev pri dobičku, a ta naj bo obdavčena tako kot so dobički podjetnikov, s 25 odstotki in brez prispevkov, saj bo tako nagrada res šla delavcu, ne pa državi.”

Marjan Batagelj - Klub SLO podjetnikov

Posveta Konference SD so se udeležili tudi predstavniki delodajalcev in sindikatov. Po besedah predsednika Kluba slovenskih podjetnikov Marjana Batagelja gre za zelo različne predloge, med katerimi bi nekatere lahko hitro podprli, recimo glede 13. in 14. plače, ko pa gre za obdavčitev dobička, je Batagelj opozoril, da gre za samo eno od davščin, ki jo plačuje gospodarstvo. “Kakršnikoli predlogi se pripravljajo, morajo imeti predlagatelji pod črto izračunano tako, da bodo plusa deležni tako delavci kot gospodarstvo. Če bo šlo v škodo slednjega, bomo še naprej nekonkurenčni,” je dejal Batagelj, ki se boji, da bi v primeru poslabševanja gospodarskega okolja v Sloveniji podjetja začela zapuščati državo. Glede uvajanja dodatnega dohodninskega razreda Batagelj meni, da predlog ni napačen, saj je bistvo tega programa razbremenitev srednjega razreda in stroškov dela, a vse skupaj je tudi stvar izračunavanj, ki so na tem področju vselej mogoča.

Dušan Semolič - ZSSS

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so s predlogi večinoma zadovoljni, po besedah izvršne sekretarke Andreje Poje so nekateri zelo podobni tistim, ki so jih pripravljali že v sindikatu in jih zahtevajo že vsaj sedem let. Eden od teh je sprememba dohodninske lestvice, ki bi uvedla dodatni razred med 27 in 41 odstotki, pri čemer v ZSSS zahtevajo še razbremenitev tistih z najnižjimi plačami po vzoru Avstrije. Sindikat zagovarja tudi sodelovanje delavcev pri dobičku.

Andreja Poje - ZSSS

Po razpravi Konference SD, ki predstavlja najvišji organ stranke v obdobju med obema kongresoma, so članice in člani soglasno sprejeli sklepe o sprejemu izhodišč Ekonomskega programa, s katerim želimo Socialni demokrati v Sloveniji v letu 2016 oblikovati konsenz o ukrepih na področju davčne in gospodarske politike in s tem predlogom sprožiti tudi široko javno razpravo, v katero bomo povabili vse zainteresirane deležnike, ter na podlagi skupnih predlogov oblikovali konkretne ukrepe, pozneje v letu 2016 pa tudi zakonodajne rešitve. V primeru večjih vsebinskih sprememb in dopolnitev stališč v času javne razprave bo Konferenca SD o dokumentu odločala znova.

Anja Kopač Mrak - ministrica MDDSZ

Marjan Podgoršek - Konferenca SD

Tanja Fajon evropska poslanka SD

Konferenca 04

Konferenca 05

Dejan Židan SD

SLOVENSKI ZAJTRK

Minister Židan: Predlog Zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi uspešno skozi prvo obravnavo v DZ

Poslanke in poslanci Državnega zbora so na seji soglašali, da je predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki predvideva ustanovitev državnega gozdarskega podjetja, primeren za nadaljnjo obravnavo. “Gospodarjenje z državnimi gozdovi trenutno temelji na 20-letnih koncesijah, ki so jih brez javnega razpisa podelili leta 1996. Večini bo veljavnost potekla konec junija prihodnje leto, zato je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo predlog sprememb. Te so se najbolj približale gospodarjenju z gozdom v Avstriji ali na Bavarskem, ki sta marsikje vzgled na področju gozdno-lesne verige,” je med obravnavo pojasnil resorni minister mag. Dejan Židan.

Predlog zakona predvideva, da bo z državnimi gozdovi – ti predstavljajo približno 20 odstotkov slovenskih gozdov – od 1. julija upravljalo podjetje z imenom Slovenski državni gozdovi. V prvi fazi bo skrbelo za sečnjo, spravilo in prodajo lesa ter za sklepanje dolgoročnih pogodb, v nadaljevanju pa tudi za druge dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane z gozdnim prostorom. Nanj bo prešlo tudi del zaposlenih s sklada kmetijskih zemljišč. Minister Židan je pojasnil, da bo nova družba sama prodajala les, za izvajanje sečnje in spravila lesa pa bo izvajalce pridobila na trgu. To pomeni, da bodo lahko delo v državnih gozdovih še vedno opravljali zdajšnji koncesionarji, poleg njih pa tudi druga podjetja. Možnost izvajanja vseh del v državnih gozdovih bodo imeli tudi usposobljeni in opremljeni hribovski in gorski kmetje.

Država bo lahko edini družbenik novega podjetja, ki bo pridobilo le pravico do gospodarjenja, gozdovi pa bodo ostali v lasti države. Družba bo za pravico do gospodarjenja z gozdovi plačevala delež od prihodkov v t. i. gozdarski sklad, ki je med drugim namenjen obveznostim, povezanim s postopkom denacionalizacije gozdov in izplačilom odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe varnih gozdov, financiranju nakupa gozdov in sofinanciranje ukrepov na območju Natura 2000 v zasebnih gozdovih. “Z zakonom želimo med drugim prispevati k čim večjemu donosu, vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, oblikovanju zelenih delovnih mest, dolgoročnemu povečevanju površine državnih gozdov, pa tudi k večji transparentnosti poslovanja pri oddaji del v gozdu in prodaji lesa,” je naštel minister iz vrst SD.

SD - Referendum - ZDR 1500x500 px (WP news)

Socialni demokrati aktivno vstopamo v referendumsko kampanjo v podporo noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

V četrtek, 19. novembra, se je začela kampanja pred referendumom, na katerem bomo 20. decembra volivke in volivci odločali o uveljavitvi novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Socialni demokrati bomo v predreferendumski kampanji aktivno sodelovali, saj novelo zakona podpiramo in hkrati menimo, da je odločanje o človekovih pravicah manjšine na ponovnem referendumu nedopustno. Kljub temu se bomo Socialni demokrati množično udeležili referenduma in glasovali ZA novelo zakona, ki nikomur ničesar ne odvzema, ampak zgolj daje enake pravice vsem tistim, ki teh pravic zaradi svoje drugačne spolne usmerjenosti nimajo, kar narekuje tudi Ustava Republike Slovenije. Novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je z večino letos spomladi potrdil Državni zbor Republike Slovenije, je zakonsko zvezo določila kot z zakonom urejeno življenjsko skupnost dveh oseb in izenačila pravice istospolnih in heterospolnih parov.

Socialni demokrati smo novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v DZ soglasno podprli. Potrditev tega zakona bi pomenila tudi neposredno izvrševanje odločb Ustavnega sodišča, ki nalaga ureditev tega področja. Z uveljavitvijo zakona bi se pravice raznospolnih in istospolnih parov izenačile. Menimo, da je tako prav, saj je bil že čas, da se to zgodi. Predolgo namreč traja ta gonja proti drugačnosti, to zanikanje enakopravnosti, odrekanje neodtujljive svobode posameznika in kršenje v ustavi zapisanih pravic. Človekove pravice so temelj družbe. Družbe, ki ji je mar za vse svoje člane in članice. So temelj skupnosti, ki ve, da bo najbolj uspešna takrat, ko bodo lahko vsi njeni člani in članice uresničili svoje potenciale.

Strpnost, sprejemanje različnosti, enake pravice za vse, so minimalni  pogoji,  preko katerih lahko družba polno uresničuje vse svoje možnosti. Skupnosti, ki sije v vseh odtenkih mavrice, se namreč ni bati še tako velikih pretresov. Zmogla bo preskočiti vsako oviro. Socialni demokrati verjamemo v vrednote, na katerih lahko gradimo družbo, utemeljeno na človekovem dostojanstvu. Zato tudi odločno nasprotujemo tistim, ki s terjanjem lažne pravičnosti kličejo po mračnjaštvu. Ko njihovo razlago očistimo vseh okraskov o pravicah in pravičnosti, dobimo nedvoumno sporočilo: istospolno usmerjeni so drugorazredni državljani!

Socialni demokrati smo bili tudi izjemno razočarani nad odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je s tesno večino (5:4) odločilo proceduralno, ne pa o vsebini zakona, ter s tem dopustilo referendum o ZZZDR. Po našem prepričanju je bila takšna odločitev US odmik od namere, da se v Sloveniji končno uveljavijo ter izvajajo pravice za vse ljudi enako. Socialni demokrati trdno zastopamo stališče, da bi lahko tudi Slovenija končno postala država, ki spoštuje različnost, enakopravnost in človekove pravice. Žal v SD ob novem referendumu o pravicah manjšine ne vidimo takšne poti, ampak ponovno nazadovanje naše države na področju spoštovanja človekovih pravic.

Zato Socialni demokrati pozivamo vse državljanke in državljane, da se nam pridružijo na skupni poti do željenega cilja – države, ki bo vsem ljudem dala enake pravice, ne glede na njihovo spolno usmeritev, do skupnosti, ki bo cenila drugačnost in raznolikost, do takšne družbe, ki bo spoštovala človekove pravice vseh. Socialni demokrati menimo, da bojkot referenduma ni odgovoren, zato je naša dolžnost, da se ga vsi skupaj udeležimo in glasujemo ZA zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

ZA enake pravice vseh!

Matjaž Han Anja Kopač Mrak in Dejan Židan v DZ

Han: Proračuna za leti 2016 in 2017 sta okvir za pot ustvarjanja in ne le pot prilagajanja

V Državnem zboru je 17. in 18. novembra potekala plenarna razprava o proračunih za leti 2016 in 2017, ki so ju poslanke in poslanci tudi potrdili. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je proračunske dokumente označil za okvir, v katerem se lahko začrta pot ustvarjanja in ne le pot prilagajanja. Fiskalno pravilo se mu zdi sicer pomembno, a ne sme postati edino vodilo, ki zgolj omejuje. Pozdravil pa je odločitev o ohranitvi 50-odstotne stopnje obdavčitve pri dohodnini ter dodal, da mora imeti dogovor prednost pred enostranskimi posegi.

Zaradi gospodarske rasti in posledično višjih davčnih prihodkov se bodo lahko sprostili nekateri varčevalni ukrepi, a ne vsi, saj želi vlada v nekaj letih odpraviti primanjkljaj. Proračunski prihodki so v letu 2016 načrtovani v višini 8,7 milijarde evrov, odhodki pa bodo z 9,5 milijarde evrov za približno 320 milijonov evrov manjši kot letos. Proračunskega primanjkljaja bo tako 839,3 milijona evrov oz. 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je najnižji primanjkljaj po začetku krize.

Predlog proračuna za leto 2016 je po oceni Evropske komisije skladen z zahtevami v okviru pakta za stabilnost in rast. Slovenija lahko naslednje leto pričakuje ustavitev postopka zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, če bo ta letos ustrezno odpravljen, so v torek sporočili v Bruslju. V letu 2017 bodo prihodki ostali na približno enaki ravni kot leta 2016, odhodki pa naj bi se zmanjšali še za približno 110 milijonov evrov na 9,4 milijarde evrov.Proračunski primanjkljaj je tako načrtovan v višini 717,8 milijona evrov, kar je 1,74 odstotka BDP. Ali bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za kritje stroškov begunske krize tudi v letu 2017, pa bo vlada ocenila jeseni.

Vlada je pri pripravi svojega prvega dvoletnega proračuna sledila cilju, da se nadalje spodbuja gospodarska rast, tudi s spodbujanjem javne potrošnje. Povečuje se masa za plače in prispevke zaposlenih v javnem sektorju, sproščajo se nekateri varčevalni ukrepi s področja socialnega varstva in družinskih prejemkov, v letu 2016 pa bo prišlo tudi do izredne uskladitve pokojnin. Vlada namerava na srednji rok doseči izravnan strukturni saldo, kar ji narekuje tudi poleti sprejeti zakon o fiskalnem pravilu.

Prioritete vlade v prihodnjih dveh letih so varnost ljudi in premoženja, zdravje, pravosodje, infrastruktura in izobraževanje. Povečujejo se predvsem sredstva za policijo, vojsko, upravo za zaščito in reševanje ter ministrstvo za pravosodje, manj denarja pa se namenja za ukrepe na področju trga dela, saj se stopnja brezposelnosti zmanjšuje.

V proračunu je za financiranje delovanja občin zagotovljenih toliko sredstev, da bo zdaj povprečnina znašala 522 evrov na prebivalca. Vladi je uspelo doseči dogovor s sindikati glede plač v javnem sektorju – del varčevalnih ukrepov se bo v letu 2016 sprostil, del pa ohranil. To vprašanje je bilo sicer izvzeto iz zakona o izvrševanju proračuna in ga prestavili v poseben zakon. V proračunu je upoštevana tudi izredna uskladitev pokojnin v začetku leta 2016. V letu 2015 se zaključuje sedemletno črpanje EU sredstev in v novem programskem obdobju bo imela Slovenija na voljo 3,2 milijarde evrov, kar je 900 milijonov evrov manj kot v prejšnjem.

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov glede proračunov za leti 2016 in 2017, ki ga je predstavil vodja Matjaž Han (magnetogram):

“Preden bomo pričeli razpravo o proračunih, upam, da konstruktivno analizirati, je še toliko pomembneje, da uvidimo procese, ki so botrovali proračunskim nastavkom preteklih let. Brez pogleda na te žal ne bo moč kredibilno, predvsem pa realno pogledati na prihajajoča proračunska dokumenta. Bolj kot s politiko in usmeritvami posameznih vlad so bili pretekli proračuni obremenjeni z negativnimi kazalci gospodarske rasti in s tem povezanimi usmeritvami mednarodnega okolja, ki je narekovalo restrikcije in konsolidacijo javnih financ.

Zmotno je prepričanje, da sta proračuna zgolj in samo politična dokument vladajoče koalicije, brez da pogledamo dediščino prejšnjih proračunov ter gospodarskega, socialnega okolja in javno finančnega okolja v katerem sta nastajala. To razumevanje je potrebno, da se bomo že vnaprej izognili pavšalnim predstavam. O tem, kako lahko na krilih sedanje gospodarske rasti nastavimo proračunsko blagajno tako, da se izpolnijo vsa pričakovanja. Tako gospodarstva na eni in namere po socialni varnosti na drugi strani.

Proračunski dokumenti, ki so bili prejšnja leta zaznamovani s težnjo po zategovanju, so dodobra načeli smernice, ki smo jih poprej v večji meri nastavljali v okviru naših želja, potreb in možnosti. Možnosti posameznih vlad so bile v odnosu do oblikovanja proračunskih dokumentov v kriznih letih – predvsem v državah, ki so bile in so v veliki meri propustne na vplive mednarodnega okolja – v obratnem sorazmerju z negativnimi gospodarskimi dejavniki.

Torej, večja kot je postajala proračunska luknja, več kot smo izgubljali, manj je bilo realnih možnosti oblikovati proračune zgolj po namerah vladajoče politike. S tem pa je bila okrnjena tudi dolgoročnejša strategija razvoja Slovenije. Ta je tesno povezana prav s proračuni, v katerih se poleg postavk za naslednji dve leti odseva pogled na temeljne podsisteme naše družbe.

Fiskalno pravilo, ki smo ga sprejeli sedaj je sicer pomemben nastavek teh dveh proračunov, ne sme pa postati edino vodilo, ki zgolj omejuje. Brez resnega premisleka kje te omejitve postaviti. Ta premislek pa je lahko realiziran samo preko dogovora s ključnimi deležniki. Brez dogovora, bi morda danes na papirju imeli bolj všečne proračunske številke, z manj primanjkljaja. A hkrati bi bili soočeni z velikim tveganjem, da proračuna ne bi bila realizirana, oziroma bi se nanj obesili dodatni stroški, povezani z nezmožnostjo dogovora.

Prav dogovor smo Socialni demokrati izpostavili kot tisti predpogoj, preko katerega lahko proračuna oblikujemo v realno vzdržna dokumenta. Kajti imeli so že lekcije, ko se je v past želje kratkoročnega zmanjševanja primanjkljaja ujela rešitev, ki pa je na daljši rok izkazala kot težava. Enostranska ravnanja se tako z veliko gotovostjo reflektirajo v dolgoročno nezmožnost optimalnega delovanja temeljnih podsistemov države.

Zaupanje v dialog je tako najboljša popotnica tudi teh proračunov. Dialog vlade s sindikati javnega sektorja se na kratek rok morda resda meri samo s številkami, na daljši rok pa je ključen za skupno iskanje rešitev glede sproščanja preteklega zategovanja in iskanja novih smernic.

Prav tako je premislek terjal predlog sprememb Zakona o varstvu okolja. Predlogu o prenosu sredstev iz naslova koncesij z lokalnih na državno blagajno smo Socialni demokrati vseskozi nasprotovali. Občine ob Dravi, Savi in Soči bi bile ob tovrstni rešitvi močno finančno podhranjene, še posebej, ko ta sredstva za nekatere občine predstavljajo znaten delež proračunov. Socialni demokrati pozdravljamo umik predloga. Zavedamo pa se, da bodo potrebne spremembe, predvsem glede protipoplavnih ukrepov. Ti so sedaj bolj ali manj realizirani po sistemu projektih nalog, namesto, da bi imeli dolgoročno vzdržen način financiranja.

Vzdržen in razvojno naravnan način financiranja pa potrebujejo tudi naše občine ni treba posebej poudarjati. Prav v luči varčevanja so bile te večkrat izpostavljene ukrepom, ki pa se – če si želimo to priznati ali ne – odražajo tudi na državni ravni. Investicijski potencial so v najtežjih letih krize v veliki meri realizirale prav občine in krivično bi bilo ta potencial spodjedati z rokohitrskimi ukrepi. Dogovor o višini povprečnine zato ni potreben zgolj zaradi uresničevanja proračuna. Nosil bo pomembnem delež v nadaljnjem razmisleku o pristojnostih in nalogah naših občin. Na te je v zategovanju država posredno naložila večja finančna bremena, kot jim pritičejo, zato je bila negotovost občin ob napovedanem nižanju povprečin razumljiva.

Prav tako si bomo morali odgovoriti na dileme Zakona o izvrševanju proračuna v 54. členu, ki status mestnih občin zaradi njihovih specifik – postavlja v neenakovreden položaj. Na to smo Socialni demokrati opozarjali in opozarjamo tudi danes. Tem občinam mora država ta manjko povrniti, tudi v pomoči pri investicijah in zadolževanju. Kajti enačba vzeti občinam, da bo prihranila država je zgrešena, kajti rezultat te enačbe bo izguba za vse. Občine in državo.

Kratkovidnost učinkov na eni strani ter selektivna naravnanost ukrepa na drugi pa je botrovalo našemu nasprotovanju ukinjanju četrtega dohodninskega razreda. Da razbremenimo tiste, ki zaslužijo največ, ostali pa pridejo na vrsto nekoliko kasneje je bilo in ostaja za Socialne demokrate nesprejemljivo. Še posebej če bi ta ukrep upravičevali z leta 2012 napovedano začasnostjo, na rezervnem tiru, pa bi pustili niz ukrepov, ki so čakali na gospodarsko rast, jo tudi dočakali, a jih mora vlada še pustiti zamrznjene.

Socialni demokrati ne moremo in ne bomo pristali na davčne odpustke najbogatejših s tem, da ostali, predvsem nižji in srednji razred nosita relativno največja davčna bremena. Zato pričakujemo sprejem novega zakona o dohodnini še pred novim letom.

Socialni demokrati vztrajamo pri stališčih, da kljub pogojem, ki so nam jih v plavanju nad gladino javno finančnega kolapsa narekovale mednarodne institucije ne smemo pristati na tezo. Da je več socialne države manj gospodarstva ter, da je naloga proračuna zgolj odzivati se dane javno finančne razmere.

To je še toliko bolj pomembno menim, da v tem prelomnem času, ko je se je tehtnica – tudi zaradi ugodnih gospodarskih napovedih ter stabilnejšega domačega političnega prostora – končno prevesila v prid oblikovanja proračunov z dolgoročnejšimi nastavki za rast nasproti kratkoročnega krpanja velike proračunske luknje. Temu vsiljenemu boju med socialno državo in gospodarstvom moramo s tem proračunoma narediti konec.

Prav tako se moramo odlepiti od mantre, da je sociale vedno preveč, investicij vedno premalo. Da so rezi, odvzemanje in krčenje čudežno zdravilo za vsak proračun. Še posebej tistih, ki so dodaten alibi dobili še v sprejetih zakonih. Tu ne morem mimo Zakona za uravnoteženje javnih financ. In prav ta je eden tistih, ki je ob sprejemu na kratek rok deloma stabiliziral javno finančni položaj, umanjkal pa je premislek o dolgoročnih posledicah. Kajti v prvi vrsti je odgovarjal na čas kriznih let, 2015 pa bolj kot rešitev postaja problem. To navsezadnje vidimo tudi skozi prizmo sestavljanja sedanjih proračunov.

Socialni demokrati smo že ob pričetku sestave teh, v luči potrebne krepitve socialnega okvira v naši državi, vztrajali na stališču, da moramo vse napore usmeriti v opuščanje preteklih in v drugih gospodarskih razmerah sprejetih varčevalnih ukrepov. Tudi tako, da se s postopnim a kontinuiranim sporočanjem izpolnijo zaveze, ki jih je v primeru gospodarske rasti dal zakon za uravnoteženje javnih financ.

Vztrajamo na stališču, da brez uresničevanja teh zavez ni bilo moč sestaviti sprejemljivih proračunov. Ki bi bila vzdržna, kar pa je še pomembneje, ki bi lahko zarisala pot k stabilnemu okrevanju. Okrevanju, ki ni v prvi vrsti pogojeno z rezanjem pravic, temveč z vizijo, da lahko le država s primernim socialnim zaledjem in v izpolnjevanju obljub poskrbi tudi za stabilno gospodarsko rast. Ta sicer potrebuje določen čas, da se prevali v življenja naših državljank in državljanov. Država pa mora s svojimi ukrepi poskrbeti, da je ta preliv v prvi vrsti usmerjen ljudem in ne zgolj v popravi številk, s katerimi bomo zadovoljili pričakovanja mednarodne skupnosti.

Socialni demokrati smo tako pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vztrajali pri sproščanju nekaterih ukrepov, ki so bili z Zakonom za uravnoteženju javnih financ okrnjeni. S predlogom sprememb zakona o socialno varstvenih prejemkih dvigujemo znesek minimalnega dohodka. Rezultati dela ministrstva pod okriljem dr. Anje Kopač Mrak namreč kažejo, da so očitki, na račun sociale se odvzema gospodarstvu, odveč. Z učinkovitimi ukrepi politike aktivnega zaposlovanja se konstantno zmanjšuje brezposelnost.

Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela nadaljuje politiko ministrstva za aktivacijo ranljivih skupin prebivalstva v spodbudah za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb, starejših od 55 let. Dinamika tovrstnih ukrepov ministrstva sproža pozitivne učinke tako v izboljšanju socialne kot tudi gospodarske klime v Sloveniji. Ob tem velja poudariti, da si je ministrstvo izborilo sredstva za 3.800 novih državnih štipendij, prav tako pa se sprošča 5. in 6. dohodkovni razred, kar pomeni povečanje zneska otroškega dodatka na raven pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov. Socialni demokrati smo prav tako vztrajali pri dogovoru o novem sidru pri odmrznitvi ostalih ukrepov na področju socialne politike, ki se jih je želelo potisniti v kategorijo trajnih.

Sloveniji se za prihodnja leta napoveduje stabilna gospodarska rast. Ta menim, da je pomembno vplivala na oblikovanje teh dveh proračunov. Vlada pa je bila v začetnih korakih morda preveč pod vtisom doseganja načrtov pri zmanjšanju primanjkljaja pod mejo 3% odstotkov. Veseli nas, da smo danes ob finalu sprejema proračunov za prihodnji leti deležni večje stabilnosti, predvsem pa suverenosti teh dokumentov. Tako, da se je utrdilo spoznanje, da mora imeti dogovor prednost pred enostranskimi posegi.

Da socialna država ni ovira pri nadaljnjih težnjah za stabilnosti javnih financ. Da se je ustavil trend zmanjševanja izdatkov za obrambo. Da se je odcepilo od politike proračunov na način kratkoročnega zgolj v strahu pred izpolnjevanjem fiskalnih zavez. Da bomo sprejeli stabilen in v danih možnostih dober proračunski ovir, v okviru katerega se lahko začrta pot ustvarjanja, ne zgolj prilagajanja. Socialni demokrati menimo, da proračuna za leti 2016 in 2017 v dobršni meri sledita temu zato ju bomo tudi podprli.”

Pogovor z ministrico Kopač Mrak

Pogovor članstva SD Ljubljana z ministrico dr. Anjo Kopač Mrak o aktualnih temah

V Viteški dvorani ljubljanskih Križank je v četrtek, 19. novembra, potekalo strankarsko srečanje z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak, ki se ga je udeležilo tudi veliko število mladih, saj se stranka SD v prestolnici ponovno krepi. Pogovor z ministrico je povezoval predsednik Občinske organizacije Socialnih demokratov Ljubljana Marko Koprivc. Ministrica Kopač Mrak je na posvetu med drugim napovedala aktivno vlogo Socialnih demokratov pri napovedanem referendumu za izenačitev pravic istospolnih. “Bojkot referenduma ni odgovoren, zato je naša dolžnost, da se ga udeležimo in podpremo novelo zakona, ki nikomur nič ne odvzema, ampak zgolj daje enake pravice tistim ljudem, ki jih še nimajo,” je pojasnila ministrica iz vrst SD.

Kopač Mrak in Koprivc

Ob aktualni begunski krizi je ministrica Kopač Mrak izpostavila dejstvo, da kot vladna stranka na to problematiko ne moremo gledati naivno, ampak odgovorno. “Kar žal pomeni tudi tehnične ovire na schengenski meji ter skrb za varnost državljank in državljanov,” je povedala ministrica Kopač Mrak. Ker je bila večina udeležencev mladih, so se med pogovorom z ministrico dotaknili tudi štipendij in zaposlovanja. Ministrica za delo Kopač Mrak je zagotovila, da je štipendij vsako leto več, a nekaterih – državnih in deficitarnih – žal še vedno premalo. “Po drugi strani pa ostajajo kadrovske štipendije, kar ni razumljivo, saj kadrovske štipendije, poleg denarja med šolanjem, pomenijo tudi zagotovljeno zaposlitev,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak.

Publika na omizju

Židan o dnevu slovenske hrane

Minister Židan: Dan slovenske hrane v ospredje postavlja pomen zdravega prehranjevanja z živili lokalnega porekla

V Sloveniji bodo v petek, 20. novembra, pripravili že peti tradicionalni slovenski zajtrk in četrti dan slovenske hrane, s katerim želijo pristojne institucije ljudi spodbuditi k zdravemu prehranjevanju in uživanju lokalne hrane. “Veseli nas, da tradicionalni slovenski zajtrk prerašča v nekakšno gibanje in da se po Sloveniji zgleduje vse več evropskih držav,” je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk obeležujemo vsak tretji petek v novembru. Otroci v osnovnih šolah in vrtcih ter zaposleni v številnih podjetjih in institucijah na ta dan skupaj uživajo zajtrk, sestavljen iz slovenskega kruha, mleka, masla, medu in jabolk.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister Židan, ni pomembno le to, koliko otrok se zjutraj sreča z zajtrkom, ali se prehranjujejo zdravo, ampak gre tudi za zavedanje, da lokalna proizvodnja hrane omogoča delovna mesta. “A ne gre le za delovna mesta, gre tudi za višjo kakovost, ki je povezana s kratko transportno potjo,” je dejal minister iz vrst SD. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je DZ v sredo po vetu v državnem svetu znova sprejel prenovljeni zakon o javnem naročanju, ki uvaja okoljski kriterij in upošteva dolžino transportne poti. “To je pomembno, saj so javni zavodi pomemben kupec hrane. Po anketi iz letošnje pomladi je 38 odstotkov hrane v javnih zavodih lokalnega izvora, ta delež pa želijo zvišati na 70 do 75 odstotkov,” je povedal Židan.

Ministri s tradicionalnim slovenskim zajtrkom

Prehranjevalne navade Slovencev se izboljšujejo, saj več kot polovica odraslih zajtrkuje, medtem ko je pri mlajši generaciji ta delež še vedno manjši od 50 odstotkov. Tradicionalni slovenski zajtrk je pomemben za osveščanje najmlajših, da je zajtrk eden od najpomembnejših dnevnih obrokov. Na vsakodnevne jedilnike bi morali pogosteje uvrščati kakovostna polnozrnata živila, stročnice in sadje ter zelenjavo, pridelano v lokalnem okolju. Priporočena pestra hrana v zmernih količinah vključuje tudi meso. Organizirana šolska prehrana je eden od pomembnih standardov kakovosti šolskega prostora. Slovenija je tudi ena od redkih držav, ki to sistematično in sistemsko izvaja kot šolski resor. Ni veliko držav, ki temu namenja sredstva in tovrstne spodbude, zato je to kakovost treba negovati. Šole bi pristojni radi spodbudili, da bi večkrat uporabile lokalno pridelane sestavine, moramo pa sistemsko poskrbeti, da imajo ustrezen sistem naročanja hrane in veliko skrb za vse standarde kakovosti in zdravja, ki jih mora hrana zagotavljati. Zato so na šolskem ministrstvu organizirali medresorsko skupino, ki bo prevetrila merila za naročanje in standarde v luči zdravja in sodelovanja z lokalnim okoljem ter pridelavo.

Projekt s pristojnimi ministrstvi izvajajo Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, akciji pa se vsako leto pridružujejo tudi številna slovenska podjetja. Lani je tradicionalni slovenski zajtrk pripravilo 667 vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jim je kmetijsko ministrstvo povrnilo stroške, veliko pa je bilo tudi tistih, ki so projekt v celoti izpeljali s pomočjo donacij. “Tradicionalni zajtrk je tako pojedlo 257.000 otrok v vrtcih in osnovnih šolah, ministrstvo pa je projekt lani financiralo s 111.538 evri, približno enak znesek pričakujejo tudi letos,” je še navedel minister Židan. Projekt o tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki je nato prerasel v dan slovenske hrane, je nastal na pobudo ČZS. Še en pomemben projekt, pod katerega so se sopodpisali čebelarji, pa je projekt razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel. “Realno lahko pričakujemo, da bo Generalna skupščina ZN o tem odločala jeseni 2017,” je napovedal Židan.

Ekipa MKGP z organizatorji SLO zajtrka

ČZS bo skupaj s proizvajalci zaščitenih kmetijskih proizvodov danes popoldne organizirala tudi slovensko kosilo, pred kmetijskim ministrstvom pa je že dopoldne simbolno zagnala promocijsko kampanjo, v okviru katere bodo do marca s prepoznavnim vozilom, ki ga krasijo čebelarski motivi, obiskali vsa čebelarska društva v Sloveniji in širili informacije o pobudi za razglasitev svetovnega dneva čebel. Predsednik ČZS Boštjan Noč je Židanu ob tem podelil posebno zahvalo za zelo dobro delo na projektu svetovnega dneva čebel. “Do danes smo 110-odstotno uspešni,” je dejal in priznal, da je ponavadi zelo neučakan, v tem primeru pa je še sam presenečen nad hitrostjo razvoja dogodkov in nabiranjem podpore. Presenečen je tudi nad pozitivnim odzivom gospodarstva. Ta projekt je po Židanovem mnenju v prvi vrsti namenjen osveščanju o pomenu čebel in opraševanja, z vidika Slovenije pa je pomemben tudi za krepitev prepoznavnosti države, turizma in širšega gospodarstva. Napovedal je tudi, da so na nedavnem obisku na Kitajskem tamkajšnjim predstavnikom predali prošnjo za izvoz medu in medenih izdelkov, ki jo obravnavajo “prioritetno”. “Verjamem, da bomo hitro prišli do tega trga,” je optimističen minister Židan.

Predsednik SD Dejan Židan in predsednik SDSM Zoran Zaev

Voditelja slovenskih in makedonskih Socialnih demokratov, Dejan Židan in Zoran Zaev, za skupno evropsko prihodnost miru in sodelovanja

Predsednik slovenskih Socialnih demokratov (SD) Dejan Židan je danes, 18. novembra, sprejel predsednika Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) Zorana Zaeva, ki se mudi na delovnem obisku v Sloveniji. Predsednika Židan in Zaev sta med srečanjem spregovorila o trenutni politični situaciji v obeh državah, največ časa pa sta namenila begunski in migrantski krizi ter se strinjala, da je velika potreba po sodelovanju med državami na t.i. balkanski poti, saj se tako Slovenija kot Makedonija neposredno vsakodnevno soočata z velikim številom migrantov. 



Predsednik Židan je makedonskega kolega Zaeva seznanil z ukrepi, ki jih izvaja Slovenija ter hkrati poudaril, da si želi dobrega sodelovanja z vsemi državami tako v EU kot v sosednji regiji Zahodnega Balkana v korist mirnega reševanja migrantske krize.

Predsednika SD in SDSM, Dejan Židan in Zoran Zaev, sta v skupni izjavi ostro obsodila teroristične napade v Parizu ter izrazila solidarnost z družinami žrtev in ljudmi v Franciji. Predsednika sestrskih strank v okviru Stranke evropskih Socialistov (PES) sta izrazila vzajemno soglasje, da je treba dosledno spoštovati načela človečnosti, človekovih pravic, miru, strpnosti, solidarnosti in ob tem tudi nastopiti proti širjenju sovražnega govora v evropskih državah, še posebej v času, ki ga živimo. 



Dejan Židan in Zoran Zaev

Predsednik Židan je predsednika Zaeva seznanil tudi s projekti Socialnih demokratov, ki jih pripravlja, ter ob tem še posebej izpostavil pripravo Ekonomskega programa SD za razbremenitev srednjega razreda in spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju. Predsednik Zaev pa je kolega Židana seznanil z aktivnostmi makedonskih Socialdemokratov, ki bodo prav tako letos na kongresu stranke SDSM pripravili volilni program za naslednje parlamentarne volitve, ki bodo izvedene prihodnje leto v aprilu. Na srečanju je bilo dogovorjeno, da si obe sestrski stranki izmenjata nekatere dobre ideje in izkušnje o programskih usmeritvah socialnih demokracij v obeh državah. 



Predsednik SDSM Zoran Zaev je predsednika SD Dejana Židana ob koncu pogovora povabil tudi na obisk v Makedonijo, saj imata obe državi ob tradicionalno dobrih političnih odnosih, še veliko možnosti za še bolj okrepljeno sodelovanje tako na gospodarskih kot tudi na vseh drugih področjih.

Katičeva na zasedanju obrambnih ministrov EU

Ministrica Katič glede aktivacije člena 42.7 Lizbonske pogodbe: Slovenija bo morebitne oblike sodelovanja, podpore ali pomoči ocenila v pogovorih s francosko stranjo in v skladu z našimi možnostmi

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je v Bruslju udeležila zasedanja obrambnih ministrov EU v Bruslju. Pred začetkom srečanja se je v okviru srečanj Stranke evropskih Socialistov (PES) sestala tudi z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini, avstrijskim obrambnim ministrom Geraldom Klugom, švedskim obrambnim ministrom Petrom Hultqvistom in podpredsednikom poslanske skupine S&D v Evropskem parlamentu Knutom Fleckensteinom ter namestnikom generalnega sekretarja PES Giacomom Filibeckom. V nadaljevanju je na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) v formatu ministrov za obrambo EU predvsem izpostavila pomen solidarnosti in medsedbojne pomoči.

Katičeva z Mogherinijevo in obrambnimi ministri iz PES
 
Ministri za obrambo EU so izrekli iskreno sožalje Franciji ob nedavnih terorističnih napadih v Parizu. Kot so dejali, so petkovi grozoviti teroristični napadi pretresli tako Francijo kot celotno mednarodno skupnost. Obenem so se seznanili s prošnjo Francije po aktivaciji člena 42.7 Lizbonske pogodbe, ki določa, da morajo ob oboroženem napadu na ozemlje države članice druge članice tej državi skladno z 51. členom Ustanovne listine OZN, ki govori o individualni in kolektivni samoobrambi, zagotoviti pomoč in podporo.

Gre za precedenčen primer, kakršnega še ni bilo, zato bo Evropska unija pripravila ocene posledic. Francija je izpostavila pomen politične solidarnosti na evropski ravni, o morebitnih konkretnih oblikah sodelovanja pa se želi z državami članicami dogovarjati na dvostranski ravni. Ministrica Katič je izrazila solidarnost in sočutje s Francijo, saj se tudi sami ob tem, ko je v Slovenijo vstopilo že več kot 210 tisoč beguncev in migrantov, zavedamo pomena solidarnosti in medsebojne pomoči. Kot je dejala, bo Slovenija morebitne oblike sodelovanja, podpore ali pomoči ocenila v pogovorih s francosko stranjo in skladno z našimi zmožnostmi.

Ministri so govorili tudi o operacijah in misijah Skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), pri čemer so se osredotočili predvsem na prihodnji razvoj operacije EUNAVFOR MED/Sophia in možnosti za začetek načrtovanja misije za usposabljanje v Srednjeafriški republiki (EUMAM RCA).

Ministrica Katič je potek operacije EUNAVFOR MED/Sophia, v kateri sodeluje Slovenska vojska z 49 pripadniki in večnamensko ladjo Triglav 11, ocenila pozitivno in pri tem izpostavila pomen dialoga poveljnika z mednarodnimi organizacijami in akterji v regiji. V zadnjih dvajsetih dneh je naša vojaška ladja rešila 310 prebežnikov. Povedala je, da Slovenija podpira ukrepe za celovito reševanje migracijske problematike in nevtralizacijo omrežij za tihotapljenje ljudi v južnem delu osrednjega Sredozemlja, hkrati pa poudarila, da kljub uspešnosti operacije splošno stanje, povezano z migracijami, kaže, da je treba vzroke odpraviti v državah izvora. Predstavila je razmere, ki jih povzročata prihod in oskrba migrantov v Sloveniji, se zahvalila ministricam in ministrom držav, ki pomagajo Sloveniji, obenem pa pozvala k skupni evropski rešitvi.

Kot je dejala, EU teh vprašanj na evropski ravni ni zmogla obravnavati, zato so bile države članice prisiljene sprejeti enostranske ukrepe. Tako je bila Slovenija na meji prisiljena postaviti tehnične ovire, česar si nismo želeli. Zato je ministre ponovno pozvala k hitri skupni rešitvi na ravni EU. Avstrijski obrambni minister Gerald Klug je v razpravi predstavil politični okvir celovitega kriznega delovanja EU ob migracijski krizi, in sicer z uporabo različnih orodij in instrumentov Skupne varnostne in obrambne politike, ki vključuje usposabljanja, ter gradnjo zmogljivosti, boljšo vključenost znotraj regije, krepitev regionalnih partnerstev, vzpostavitev migracijske misije SVOP in drugo.

Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve so se ministri za obrambo EU osredotočili na Akcijski načrt za področje obrambe za leto 2016 ter v tem smislu na nove pobude na področju obrambe ter gradnjo zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD). Nove pobude na področju obrambe v okviru akcijskega načrta je predstavila visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogerini, komisarka Elżbieta Bieńkowska pa je predstavila razmišljanje Evropske komisije o novi pobudi za obrambo. Tema zasedanja je bila tudi obravnava gradnje zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD).

Ministrica Andreja Katič je v okviru razprave dejala, da Slovenija podpira načrt implementacije za izgradnjo obrambnih zmogljivosti v podporo varnosti in obrambi v partnerskih državah, saj ta pomembno prispeva k mednarodnim stabilizacijskim in razvojnim prizadevanjem ter preprečevanju konfliktov. To je po njeni oceni še posebno pomembno z vidika zadnjih nestabilnosti na afriškem kontinentu, od katerega sta vse bolj odvisni tudi stabilnost in varnost EU. Slovenija zagovarja tudi pomembno vlogo lokalnega lastništva oziroma regionalnih akterjev. Ob robu zasedanja so se ministri sestali tudi v formatu Usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije (EDA).

Paolo De Castro Tanja Strniša Isabella De Monte in Tanja Fajon

Fajon: Italijanski poslanci v Evropskem parlamentu podpirajo čezmejno zaščito Terana

Državna sekretarka v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, podpredsednica Socialistov in demokratov, sta se v Evropskem parlamentu v Bruslju sestali z italijanskim poslancem Paolom de Castrom, nekdanjim predsednikom in zdajšnjim članom odbora za kmetijstvo v EP, sicer koordinatorjem za kmetijstvo pri Socialistih in Demokratih ter evropsko poslanko S&D Isabello de Monte iz Furlanije-Julijske krajine.

Italijanska poslanca de Castro in de Montejeva sta izrazila zadovoljstvo nad dogovorom ministrov za kmetijstvo Slovenije in Italije mag. Dejana Židana in Maurizia Martine in v celoti podprla skupna prizadevanja za čezmejno zaščito Terana na celotni planoti Kras. Obe ministrstvi bosta namreč oblikovali skupno delovno skupino za pripravo dokumentacije za skupno čezmejno zaščito.
 
Evropski poslanec Paolo de Castro je zagotovil polno podporo Italije Sloveniji in se strinjal, da je vino s tem imenom možno pridelovati le na Krasu. Potrdil je, da je to še en primeri zelo uspešnega čezmejnega sodelovanja med državama.

Timmermans in Židan

Minister Židan s podpredsednikom Evropske komisije Timmermansom v Bruslju tudi o zaščiti terana

Ministri držav članic EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se danes sestali na rednem zasedanju Sveta EU, ki se ga s strani Slovenije udeležuje minister mag. Dejan Židan. Na zasedanju Sveta EU so se ministri seznanili s trenutnim stanjem v kmetijstvu in opravili razpravo o poenostavitvi skupne kmetijske politike, vprašanjih v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi ter o tržnih razmerah in ukrepih za podporo trgom. Predsedstvo je podalo tudi informacijo o napredku pri obravnavi pri zakonodajnem aktu, ki združuje obstoječi šolski shemi.

Slovenski in luksemburški kmetijski minister

Ob robu zasedanja se je minister Židan srečal s podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom, pristojnim za boljše pravno urejanje, medinstitucionalne odnose, pravno državo in Listino o temeljnih pravicah. Na srečanju sta med drugim govorila o migracijah, arbitražnem sporazumu in boljši zakonodaji. Pri slednjem je minister predstavil potek aktivnosti Slovenije z Evropsko komisijo glede spoštovanje veljavne zaščite označbe porekla za vino Teran, ki je od vstopa Slovenije v EU v letu 2004 tudi del pravnega reda EU. Podpredsednik Komisije je namreč pristojen tudi za varovanje pravnega reda EU in transparentnost postopkov.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je v Bruslju sestal tudi z italijanskim kmetijskim ministrom Maurizijem Martino. V pogovoru sta ministra ugotovila, da so odnosi med državama odlični. Prav tako so zelo dobri odnosi tudi na področju kmetijstva, ki se izražajo v številnih uspešnih čezmejnih projektih, zavzela pa sta se tudi za skupni pristop pri čezmejni zaščiti vina teran na planoti Kras. Slovenski in italijanski minister, Židan in Martina, se strinjata, da se ime Teran lahko uporablja izključno za vino s Kraške planote.

Židan in Martina

Eden od pomembnih elementov tega sodelovanja je tudi promocija geografskega območja Kraške planote, tamkajšnje proizvodnje terana in izključna uporaba imena teran na Kraški planoti. Ministra sta se v pogovoru strinjala, da bi za zagotovitev učinkovite čezmejne zaščite morali proizvajalci na obeh straneh meje izpolnjevati enake pogoje proizvodnje, vključno z uporabo trte Refošk (Refosco).
Z namenom priprave dosjeja bo ustanovljena delovna skupina s predstavniki ministrstev, regij in proizvajalcev obeh držav. Prvi sestanek te skupine je načrtovan za 11. decembra letos.

Na srečanju s poslancem Evropskega parlamenta, predsedujočim Odboru EU za kmetijstvo in razvoj podeželja Czesławom Adamom Siekierskim je kmetijski minister Dejan Židan predstavil, kako Slovenija izvaja reformirano Skupno kmetijsko politiko 2014 – 2020. Pozornost sta namenila shemi šolskega mleka, kjer sta se strinjala s povečanjem finančne ovojnice na 100 milijonov EUR. Minister Židan se je Siekierskemu na koncu zahvalil za vso podporo pri aktivnostih Slovenije za razglasitev svetovnega dne čebel pri Združenih narodih ter ga povabil v Slovenijo in vabilo tudi sprejel.

Czesław Adam Siekierski in Dejan Židan