Katičeva v Dobovi

Ministrica Katič v Dobovi: “Hvala vsem ljudem na terenu za dobro opravljeno delo in medsebojno odlično sodelovanje pri sprejemu ter oskrbi beguncev in migrantov.”

Ministrica za obrambo Andreja Katič je obiskala sprejemni center za begunce in migrante v Dobovi, kjer se je seznanila z delom pripadnikov Slovenske vojske, Civilne zaščite, Policije, zdravstvenega osebja, gasilcev in številnih prostovoljcev, ki skrbijo za sprejem in oskrbo migrantov, ki zdaj  s Hrvaške v Slovenijo prihajajo z vlakovnimi kompozicijami. Delo poteka zelo organizirano in med vsemi službami tudi zelo usklajeno. Kot je dejala ministrica Katič, so ji vsi sogovorniki na terenu povedali, da so z novim sistemom sprejema beguncev zadovoljni in “da je tako boljše organizirano tako za vse nas, ki nudimo podporo pri reševanju migrantske krize, kot tudi za begunce”. “Vsi upamo, da bodo ti dogovori samo še napredovali, se izboljšali in delovali tudi v prihodnje,” je ob tem poudarila ministrica Katič. Obrambna ministrica iz vrst SD je pohvalila njihovo delo in njihovo medsebojno odlično sodelovanje.

Katičeva s civilno zaščito na Dobovi

Že sedaj je po njenih besedah možno opaziti manjšo potrebo po logistični podpori vojske civilni zaščiti, ker se ne postavljajo novi nastanitveni centri, tako da so te sile preusmerili na pomoč policiji pri izvajanju nadzora na državni meji. “Tu ne ocenjujemo, da se bodo potrebe zmanjševale, ker bo treba izvajati rotacije, ljudje so utrujeni. Kot sem danes na terenu slišala neposredno iz ust policistov in vojakov, je sodelovanje dobro, potrebno in ga načrtujemo tudi v prihodnje,” je dodala ministica Katič, ki je v zvezi z begunsko krizo pojasnila, da vojska pri begunski krizi opravlja dvojno nalogo. Prva je podpora civilni zaščiti pri opravljanju logistične podpore in zagotavljanju toplih obrokov, za kar je dnevno angažiranih med 30 in 80 pripadnikov. V podporo policiji pri širšem varovanju državne meje ter varovanju določenih območij in objektov pa je dnevno vključenih med 700 in 800 pripadnikov.

Katičeva z vojaki in policisti v Dobovi

Na novinarsko vprašanje v zvezi s pobudo o zbiranju podpisov za referendum o noveli Zakona o obrambi, ki vojski dovoljuje še večje sodelovanje s policijo pri nadzoru meje v času begunske krize, je ministrica Katič dejala, “da je to demokratična pravica, pobudniki zbiranja podpisov pa so se odločili, kot so se”. “Vojska trenutno dobro sodeluje s policijo na podlagi obstoječega zakona o obrambi. S tem členom, ki je bil predviden, je bilo mišljeno, da bo vojska samo še dodatna pomoč policiji. Verjetno bomo morali to pomoč policiji, če bo potrebna, zdaj zagotoviti drugače, ne s slovensko vojsko,” je ocenila obrambna ministrica Katič. O tem, kako naprej, bo vlada po njenih besedah verjetno razpravljala že na prihodnji seji vlade. “Ima pa že predvidene različne ukrepe, ki naj bi se stopnjevali. Sedaj pač eden izmed teh verjetno odpade,” je ugotovila obrambna ministrica.

Katičeva s humanitarci na Dobovi

Katičeva v Cerkljah ob Krki

Ministrica Katič na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki o možnostih uporabe letališča tudi za civilno letalstvo in za poligon varne vožnje

Na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki so se 28. oktobra, sestali ministrica za obrambo Andreja Katič, minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Seznanili so se z delovanjem 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske in projektom posodobitve vojaško-civilnega letališča ter preučili možnosti gospodarskega razvoja letališča.
Kot je po sestanku povedala ministrica Katič, bodo oblikovali medresorsko delovno skupino, ki bo med drugim analizirala možnosti uporabe letališča tudi za civilno letalstvo in poligon varne vožnje.

“Sklenili smo, da se do konca tedna oblikuje medresorska delovna skupina, ki bo naredila še podrobnejšo analizo in predstavila možnosti za naprej. Seveda je tukaj najprej vprašanje, ali se to letališče odpre tudi za civilni del, kaj je v ta namen še potrebno narediti, in seveda tudi vprašanje izgradnje poligona varne vožnje,” je dejala ministrica in povedala, da je na letališču že nekaj infrastrukture, ki bi jo lahko dali v uporabo civilnemu letalstvu, nekaj pa bi je bilo potrebno še zgraditi, a je treba pred tem sprejeti določene odločitve. Glede gradnje poligona varne vožnje je dejala, da so tik pred vložitvijo zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja, a mora tudi pri tem projektu svoje najprej opraviti medresorska delovna skupina.

Ministrica Katič na letališču Cerklje ob Krki

Vlada Republike Slovenije je sicer s Sklepom o opredelitvi sistema javnih letališč Letališče Cerklje ob Krki opredelila kot javno, vojaško-civilno letališče, prenova letališča pa je v sklepni fazi. Letališče je opremljeno tudi po civilnih predpisih, tako da na njem lahko pristajajo tudi civilna potniška in tovorna letala. Vlada Republike Slovenije je julija 2008 sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki v obsegu, kot so ga sooblikovala še tri zainteresirana ministrstva, med njimi tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Z uredbo se del letališča, kot je predlagalo Ministrstvo za gospodarstvo, namenja za civilni letalski promet in logistično središče. Ta del letališča se ureja z državnim prostorskim načrtom za gospodarsko središče Feniks v Posavju, pri čemer pa ureditve, ki se nanašajo neposredno na letališče, povzema po državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki. Tako sta oba prostorska načrta infrastrukturno povezana in soodvisna.

Letališče Cerklje ob Krki ima na voljo vso potrebno infrastrukturo za vzletanje in pristajanje največjih letal, ploščadi za pretovor, letališki terminal za prehod potnikov in drugo opremo. Opredeljena so načela za delovanje policije in carine na letališču. Letališče ima primerno cestno povezavo in je štiri kilometre oddaljeno od priključka na avtocesto pri izvozu Drnovo. Poslovno logistična cona na severnem delu letališča obsega 45 hektarjev zemljišč, na katerih je z državnim prostorskim načrtom opredeljena možnost gradnje gospodarskih objektov za različne namene. Dejavnost lahko opre tudi na možnosti, ki jih s svojo infrastrukturo ponuja letališče. Za območje je v celoti izvedena prostorska umestitev, zato je za objekte mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje.

V okviru seznanjanja gospodarskih subjektov s poslovnimi priložnostmi, ki jih omogoča obrambni resor, je MORS tudi med lokalnim gospodarstvom zaznal precejšnje zanimanje za letenje civilnih letal na Letališču Cerklje ob Krki. Ministrstvo je zato z lastnimi sredstvi in sredstvi zavezništva letališče usposobilo tako, da izpolnjuje vse pogoje za kategorijo CAT 1 po civilnih predpisih. Z nekaj dodatnega napora obeh pobudnikov ureditve letališča za letenje civilnih letal bi letališče lahko prispevalo tudi k dodatni konkurenčnosti gospodarskih subjektov v širši regiji. Ministri so govorili tudi o projektu na območju Gaja. Projekt obravnava vsebine poligona varne vožnje, poligona za usposabljanje letaliških gasilcev in reševanja s helikopterjem.

Pahor in Han o sodnikih ESČP

Vodja PS SD Han na posvetu pri predsedniku republike glede kandidatov za sodnika na ESČP

Predsednik republike Borut Pahor se je danes z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti posvetoval o izboru kandidatov za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. Na razpis za tri mesta kandidatk oz. kandidatov za sodnico ali sodnika na ESČP, ki ga je ministrstvo za pravosodje objavilo 7. avgusta v uradnem listu, se je prijavilo osem kandidatk in sedem kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Ministrstvo je s kandidati predsednika seznanilo 23. septembra, ta pa je nato za mnenje zaprosil sodni svet in Vlado Republike Slovenije. Vlada je kot najprimernejše izbrala pet kandidatov – vrhovno sodnico Nino Betetto, odvetnika Marka Bošnjaka, vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića, predavatelja s harvardske univerze Klemna Jakliča in profesorico z univerze v Gentu Nino Peršak. Sodni svet je med 15 kandidati dal prednost štirim kandidatom – kot prvi Betettovi, nato pa Bošnjaku, Đorđeviću in Jakliču.

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je po srečanju povedal, da je v imenu Socialnih demokratov predsedniku republike Borutu Pahorju podal predlog, da slednji v Državni zbor pošlje nabor petih kandidatov, ki sta jih izpostavila vlada ter sodni svet, med katerimi naj DZ nato izbere tri najprimernejše in pošlje v Strasbourg. Ob tem je poudaril, da bomo Socialni demokrati kot podporniki zastopanosti žensk, le-tem dali prednost pri podpori. DZ bo na podlagi predloga predsednika – ki mu lahko predlaga tri ali več kandidatov po lastni izbiri – izvolil tri kandidate, med katerimi mora biti najmanj ena ženska. Kandidati za izvolitev potrebujejo 46 glasov. Glasovanje je tajno.

Predsedniki koalicijskih strank

Predsednik SD pričakuje dosledno uresničevanje zavez vrha EU – Zahodni Balkan v zvezi z begunsko krizo

Slovenska vlada zaenkrat računa na implementacijo zavez z mini vrha EU – Zahodni Balkan, če se to ne bo zgodilo, pa je pripravljena tudi na zaostrovanje ukrepov, je bilo osrednje sporočilo po današnjem koalicijskem vrhu predsednikov strank in vodij poslanskih skupin koalicije, na katerem je premier koalicijske partnerje seznanil z dogovori nedeljskega mini vrha. Če bodo zaveze implementirane, po mnenju predsednika SD mag. Dejana Židana obstaja realna možnost, da bo begunski tok bolj nadzorovan in se bo zmanjšal ter bo tako tudi Evropa zunaj težav z migranti oz. begunci.

“Če se dogovor na ravni EU ne bo spoštoval, pa imamo na razpolago različne scenarije, tudi bolj črne,” je v izjavi novinarjem opozoril Židan in spomnil, da izkušnje Slovenije s Hrvaško niso najboljše, poleg tega pa so sosedje tudi v predvolilnem času. “A so del evropskega prostora in bi morali spoštovati zaveze,” je poudaril Židan in ob tem izpostavil tudi pomen akcijskega načrta s Turčijo, ki pa ima v nedeljo volitve. Zato Židan računa, da se bo po volitvah bolj intenzivno pristopilo tudi k iskanju ustreznih rešitev s to državo.

Če druge države ne bodo spoštovale evropskega pravnega reda, pa je tudi Židan posvaril, da bo tudi Slovenija primorana sprejeti neobičajne ukrepe, kar sta med drugim prisotnost vojske in razmišljanje o tehničnih sredstvih na državni meji. “To bomo žal primorani narediti, če Evropa ne bo naredila svojega,” je pojasnil predsednik SD in hkrati poudaril, da Slovenija nikakor ni v izrednem stanju. “Zavedam se, da je uporaba vojske na meji v času, ko ni vojne, problematična z več vidikov,” je pojasnil Židan, a obenem spomnil, da pritisk beguncev povzroča neobičajne razmere in je treba uporabiti vse resurse, ki so na razpolago.

“Pozorni moramo biti na človekove pravice in standarde v demokratični družbi ter tudi na humanitarnost do beguncev oz. migrantov, a se hkrati zavedamo, da je dolžnost vlade varovanje naše države in državljanov,” je izpostavil Židan. Po besedah predsednika SD sicer vsi vedo, da je krizo treba reševati tam, kjer nastaja in da meja EU ni meja med Slovenijo in Hrvaško ali Slovenijo in Avstrijo. “Tako je treba narediti vse, kar je možno, da bo meja takšna, kot mora biti v okviru schengenskega sistema,” je še pojasnil Židan. To po njegovih besedah pomeni, da je treba ljudi, ki vstopijo v EU in potrebujejo pomoč, takoj evidentirati in ugotoviti, ali so to azilanti ali pribežniki iz ekonomskih razlogov.

Predsednik SD je v izjavi za medije še poudaril, “da je veliko odvisno tudi od pomoči enot Frontexa na na grško-makedonski in hrvaško-srbski meji ter od akcijskega načrta s Turčijo, od katere je odvisen tudi dotok migrantov po t.i. balkanski poti, ocena vlade pa je, da bodo migranti v prihodnjih dneh še prihajali v Slovenijo, zato se morajo naše pristojne službe temu ustrezno odzivati.” Če se bo trenutno stanje nadaljevalo, pa želi Slovenija vzpostaviti vstopne točke, saj dnevno prihaja k nam od 12.000 do 13.000 migrantov. Vendar vlada ne želi, da bi prišlo do njihove razpršitve po celotni meji s Hrvaško.

Predsednik SD je tudi zagotovil, da se bo Slovenija držala vseh pravil, ki se jih mora kot schengensko mejno območje. “Naš cilj je, da je prihod beguncev v Slovenijo najavljen in ustrezno nadzorovan, da se hkrati izvedejo vsi postopki v skladu s schengnom in da ljudem ustrezno omogočimo prehod v želene države,” je pojasnil Židan in izpostavil tudi pomen finančne pomoči, ki jo bo prejela Slovenija od EU.

Židan v DZ

Židan v DZ ustrezno pojasnil porabo sredstev za reprezentanco kmetijskega ministrstva

Minister mag. Dejan Židan je na seji Državnega zbora, kjer so poslanke in poslanci na podlagi opozicijskega poslanskega vprašanja vladi razpravljali o načrtovanju in porabi sredstev za reprezentanco po ministristvih, pojasnil, da njegovo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v prvi polovici letošnjega leta ni porabilo 57.000 evrov za reprezentanco in že preseglo za letos načrtovanih 36.500. Kot je poudaril minister iz vrst SD, je prišlo do napake pri knjiženju računov, porabili pa so nekaj manj kot 19.000 evrov.

Minister Židan, ki je bil sicer zaradi tega deležen očitkov tudi v javnosti, je že v odgovoru pojasnil, da so v ta znesek poleg reprezentance vključeni tudi stroški obiska sejma v Berlinu. Med večjimi stroški pa je izpostavil še lanski obisk močne 150-članske kitajske delegacije. Kot je pojasnil Židan so stroški tega obiska prišli na kmetijsko ministrstvo, kar pa tja ne sodi. Ob tem je Židan izrazil obžalovanje, da finančno ministrstvo z odgovorom, ki ga je nato vlada posredovala poslancu SDS Gorenaku, ni seznanilo MKGP, saj bi tam verjetno lahko takoj ugotovili, da je s prvotnimi številkami nekaj narobe. Kmetijski minister Židan je pojasnil, da je ministrstvo v pol leta porabilo 18.867 evrov.

Vodji Poslanske skupine SD Matjažu Hanu se je zdel ministrov odgovor in pojasnilo o porabljenih sredstvih ustrezen. “Moram priznati, da je minister Židan poslankam in poslancem odgovoril zelo korektno, predvsem pa natančno,” je dejal Han in dodal, “da se mu zato nadaljna razprava na zahtevo opozicije, ki bo verjetno šla verjetno v smeri populizma, nepotrebna, še posebej v situaciji, ko se v naši državi dnevno ukvarjamo z velikim problemom begunske krize”. Večina poslancev se je sicer v nadaljni razpravi strinjala, da bi bilo potrebno natančneje določiti, za kaj so sredstva za reprezentanco lahko porabljena in za kaj ne, da v prihodnosti ne bi prihajalo do zmešnjav. Razpravo o odgovoru ministra na opozicijsko vprašanje so poslanci sicer v tem mandatu opravili prvič.

Bevk na Globočaku

Bevk na Globočaku: Tragična izkušnja prve svetovne vojne naj bo razmislek o sedanjosti in prihodnosti človeštva

Ob stoletnici začetka prve svetovne vojne in ob 70. letnici konca druge svetovne vojne je bil v nedeljo, 25. oktobra 2015, že štirinajstič organiziran spominski pohod na Globočak. Grozljivi dogodki vojnih spopadov, begunstva in smrti v tistih krajih so Krajevno skupnost Kambreško zaznamovali za vedno. Govornik na prireditvi, ki ga organizira Turistično rekreativno društvo Globočak in Občina Kanal ob Soči, je bil svetovalec ministrice za obrambo Samo Bevk, ki je prisotne v imenu ministrstva tudi pozdravil.

“O véliki vojni govorimo kot o največjem svetovnem spopadu neizmernih razsežnosti, ki ga svet do takrat še ni doživel. Za to nepojmljivo morijo je bilo mobiliziranih kar okrog 70 milijonov vojakov, od tega jih je bilo 10 milijonov ubitih. V dobrih štirih letih pa je prva svetovna vojna med vojaki in civilnim prebivalstvom zahtevala okrog 40 milijonov mrtvih, ranjenih, pohabljenih in pogrešanih,” je na grozljive številke uvodoma spomnil Bevk in orisal dogajanje tistega časa, ko se je z vstopom Italije v vojno pred stotimi leti začela soška fronta, ki “še danes predstavlja najobsežnejše območje vojskovanja na Slovenskem. Vojna na soški fronti in v njenem zaledju je za seboj pustila opustošenje in globoko krvavo sled, saj na številnih vojaških pokopališčih in v kostnicah počivajo ostanki skoraj 190.000 padlih vojakov, nekateri viri navajajo celo 300.000 vseh padlih vojakov. Skupno število padlih, ranjenih, pogrešanih in ujetih pa znaša okoli milijona vojaških žrtev.”

Bevk, sicer po izobrazbi zgodovinar in član Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne (2014–2018), je orisal dogajanje na Globočaku in okolici, ko so italijanske enote 24. in 25. maja 1915. leta brez večjih spopadov zasedle območje med obmejno reko Idrijo in Sočo ter greben Matajur -Kolovrat. “Zasidrale so se tudi na Globočaku, 809 metrov visokim hribom na Kambreškem, ki je predstavljal pomembno vojaško strateško točko za obvladovanje južnega dela t.i. tolminskega mostišča. Kljub temu, da so italijanske enote v začetnem obdobju na soškem bojišču napredovale razmeroma počasi, so se maloštevilne orožniške in črnovojniške avstrijske enote večinoma umaknile čez Sočo in za seboj pustile porušene mostove. Avstrijske in italijanske enote so se utrdile na svojih položajih in skoraj 30 mesecev vodile pretežno pozicijsko vojno.”

Ob tem je Bevk posebej poudaril strašno izpostavljenost civilnega prebivalstva, pomemben pomnik so ohranjena pisma iz tistega časa, v neposrednem zaledju velikih bojišč, najbolj izrazito na mejnih področjih. “Tako tudi na širšem območju soške fronte, ki se je leta 1915 odprla na slovenskem etničnem ozemlju ter povzročila razvejano razselitev civilnega prebivalstva. Slovence z vzhodne strani soškega bojišča, se pravi z levega brega Soče, so avstrijske oblasti preselile v notranjost Avstro-ogrske monarhije, na Kranjsko, Štajersko in Koroško ter v begunska taborišča v Spodnji Avstriji. Z zahodne strani, to je z desnega brega, pa so jih razselili skoraj po celotnem ozemlju Kraljevine Italije. Po navedbah iz Slovenske enciklopedije je bilo prvih okrog 80.000, drugih pa med deset in dvanajst tisoč.”

“Evakuacijo oz. preselitev slovenskega prebivalstva naj bi italijanske oblasti oz. vojska izvedle zaradi varnostnih razlogov, saj so morali izseliti vse ljudi, ki so živeli znotraj 500 metrskega pasu neposredno ob frontni črti. Vendar to še zdaleč ni bil edini razlog. Da je bila italijanska vojska do Slovencev zelo nezaupljiva, sovražna in tudi nasilna, priča aretacija 61 moških v vaseh ob Soči, izvedba decimiranja na Idrskem, kjer so vsakega desetega 4. junija 1915 ustrelili,” je na tragične dogodke spomnil Bevk in povedal, da so Slovence izselili predvsem iz Brd, z območja med rekama Idrija in Soča ter iz gornjega Posočja. Prebivalce s Kambreškega in Kanalskega pa so v začetku junija 1915 najprej izselil v Gorenji in Dolnji Tarbilj ter Gnidovico ter kasneje razselili po Apeninskem polotoku, v Novaro, ob ligurijsko obalo in v Piemont.

“Kako kruto in neusmiljeno je bilo begunstvo, priča tudi ukaz avstro-ogrskih vojaških oblasti z dne 22. maja 1915, ko so imeli nesrečni ljudje z obrobja Krasa komaj dve uri časa, da so vzeli najnujnejše osebne stvari in šli na vlak za notranjost države,” je povedal Bevk in ob tem potegnil vzporednico tudi z današnjim dogajanjem, ko tisoči prebežnikov prečkajo evropske meje.

Med drugim je Bevk v govoru spomnil tudi na priključitev Primorske k Italiji, ko je z zasedbo Primorske, Trsta in Istre prišlo pod Italijo 300.000 Slovencev, ki so skupaj s 36.000 Beneškimi Slovenci sestavljali nekaj več kot četrtino slovenskega naroda. “Vsa Primorska je bila tako vključena v Italijo, po končani prvi svetovni vojni najprej okupirana, nato pa s krivično Rapalsko pogodbo tudi dejansko postala del italijanskega državnega ozemlja. Tako se je začelo najtežje obdobje v zgodovini primorskega ljudstva, ki ga je za več desetletij zaznamoval boj proti fašizmu in boj za osvoboditev slovenskega naroda izpod italijanske nadoblasti ter pravično razmejitev med državama,” je povedal Bevk in poudaril, da je za prvo prišla druga vélika vojna.

“Še bolj nepredstavljiva, še bolj uničujoča, še bolj vseobsegajoča. Ti kraji so ponovno postali del soškega bojišča. Naj omenim samo pohod 30. divizije z okrog 2.200 partizanskimi borci, ki so konec januarja 1944. leta prebredli deročo Sočo in prišli v Beneško Slovenijo ter ob povratku imeli hude boje z nemško vojsko. Po odhodu divizije se je v naslednjih mesecih narodnoosvobodilno gibanje silovito razmahnilo. Ob koncu vojne so naše enote nadzorovale večji del ozemlja Beneške Slovenije in Rezije. Skupaj z italijanskimi partizanskimi enotami so v sklepnih operacijah osvobodili celotno ozemlje do furlanske nižine in celo mesti Čedad in Videm,” je spomnil Bevk ter v nadaljevanju te dogodke navezal na pomen petindvajsete obletnice plebiscita za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo ter poudaril, da naj bo tragična izkušnja prve svetovne vojne povabilo k razmisleku o sedanjosti in prihodnosti človeštva.

Bizjak v Kobaridu

Bizjak v Kobaridu: “Tudi danes so na preizkušnji naša sočutje in odnos do sočloveka, težave pa je treba reševati, kjer nastajajo, to je na vojnih žariščih.”

V imenu Republike Slovenije je v soboto, 24. oktobra, ob 98. obletnici kobariške bitke in v spomin na padle med prvo svetovno vojno venec k Italijanski kostnici nad Kobaridom, kjer so pokopani posmrtni ostanki italijanskih vojakov, padlih v Zgornjem Posočju med 1. svetovno vojno, položil državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak in nagovoril zbrane.

Bizjak je na tradicionalni komemorativni slovesnosti, ki jo je organiziralo Veleposlaništvo Italijanske republike v Republiki Sloveniji, poudaril, da je mesto, kjer so posmrtni ostanki vojakov, kraj, na katerem se zavedamo krutosti vojne in da življenj, izgubljenih v njej, ni mogoče povrniti. Bizjak je opozoril, da se tudi danes soočamo z različnimi izzivi in da je prav zdaj pred nami naloga, ob kateri so na preizkušnji naša sočutje in odnos do sočloveka. Ob tem je spomnil, da so bili tudi številni naši predniki zaradi vojnih razmer prisiljeni zapustiti domovino.

Bizjak je glede migrantske in begunske krize ob tem poudaril, da je treba težave reševati, kjer nastajajo, to je na vojnih žariščih. Spomnil je na sodelovanje Slovenije in Italiji pri reševanju problematike beguncev in na siceršnje tesno sodelovanje obeh držav v mednarodnih operacijah in misijah. Bizjak je ob tem povedal, da je bilo sodelovanje v vojaški humanitarni operaciji Naše morje Lampedusa za Slovenijo samoumevno in pri tem izrazil zaupanje, da bodo države v okviru Evropske unije za begunce poiskale ustrezno pomoč in podporo za reševanje razmer. Opozoril je, da Slovenija veliko energije vlaga v to, da migrante, ki prehajajo skozi državo, oskrbi po najboljših močeh, vendar je migracijski pritisk v zadnjem času tako velik, da presega zmogljivosti države z dvema milijonoma prebivalcev.

Bizjak je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da Ministrstvo za obrambo v okviru Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne aktivno sodeluje pri zaznamovanju 100. obletnic dogodkov iz 1. svetovne vojne ter da je Pot miru, muzejsko urejena spominska pot po pomnikih 1. svetovne vojne, razširjena vse do Jadranskega morja. 

V nadaljevanju sta državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak in veleposlanica Italijanske republike v Republiki Sloveniji Rossella Franchini Sherifis venca položila pred spomenik padlim borcem NOB na pokopališču v Kobaridu. Državni sekretar Miloš Bizjak se je nato v Kobaridu udeležil slovesnosti ob 25. obletnici delovanja Muzeja 1. svetovne vojne, v okviru katere so odprli razstavo z naslovom Italijanska vojska v Zgornjem Posočju 25.5.1915 – 23.10.1917.

Ministrica Katič na Šentilju

Obrambna ministrica Katič pohvalila delo vseh pripadnikov Civilne zaščite, vojske in policije, humanitarcev in prostovoljcev z migranti

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v petek, 23. oktobra, dopoldne obiskala nastanitveni center v Šentilju in nato popoldne še drugega v Brežicah. Namen ministričinega obiska nastanitvenega centra za migrante v Šentilju je bil seznanitev z aktualnimi razmerami v centru ter aktivnostmi Civilne zaščite, Policije, Slovenske vojske in humanitarnih ter drugih nevladnih organizacij pri oskrbi beguncev in migrantov.

Katičeva s policijo in civilno zaščito na Šentilju
 
Ministrice Katič razmere niso presenetile, saj je bila z njimi že predhodno podrobno seznanjena. Izrazila je zadovoljstvo s pozitivnim  odzivom ljudi, ki so vključeni v reševanje migrantske krize, saj le-ti pri tem delu vidijo predvsem izzive. Dejala je tudi, da je sodelovanje med Policijo, Slovensko vojsko, Civilno zaščito, lokalno skupnostjo in prostovoljci dobro ter operativno usklajeno. O vključenosti Slovenske vojske je ministrica Katič dejala, da gre pri tem za logistično podporo Civilni zaščiti in za pomoč Policiji pri varovanju meje.

Katičeva z gasilci na Šentilju

V kolikor bi, skladno s spremembo Zakona o obrambi, Ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da je potrebna takšna pomoč Policiji, da se predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, da se Slovenska vojska vključi na tak način, da dobi zelo omejena policijska pooblastila, bi šlo samo za pomoč Policiji in za delovanje pod njenim vodstvom in v sodelovanju s Policijo. Tudi v tem primeru bi pripadniki Slovenske vojske opravljali samo tisto delo, za katerega so usposobljeni. Obrambna ministrica iz vrst SD se je zavzela za zagotavljanje primernih pogojev za delo sodelujočih pri reševanju migrantske krize.

Katičeva z vojaki na Šentilju

Ministrica Katič je poudarila, da smo relativno majhna država. Vstop 5.000 migrantov dnevno v Slovenijo, bi bil tako primerljiv z vstopom 500.000 migrantov dnevno v Nemčijo. Glede na to, da imamo omejene kadrovske in materialne resurse, pa je po njenem mnenju treba razmišljati o možnosti čim širšega vključevanja vseh razpoložljivih virov. Ministrica je še dejala, da je treba iskati dolgoročne rešitve in da pri tej krizi ne gre več le za obrambo meje Republike Slovenije, temveč za obrambo meja Evrope. Iz nastanitvenega centra v Šentilju je danes proti Avstriji odšlo 3000 migrantov, prihajajo pa novi avtobusi z migranti. V Šentilju je preko 120 pripadnikov Slovenske vojske, sicer pa je v različne aktivnosti, povezane z reševanjem migrantske problematike, danes skupno vključenih okrog 600 pripadnikov Slovenske vojske. Ministrica je po obisku v Šentilju odšla tudi v Brežice, kjer se je skupaj s predsednikom Vlade RS in notranjo ministrico seznanila z razmerami v Občini Brežice.

Dejan Židan izjava za medije

Židan: Kandidat Baričič za vodenje UKC nima podpore SD

“Socialni demokrati ne podpiramo gospoda Andreja Baričiča za vodenje Univerzitetnega kliničnega centra, ki ga je svet UKC Ljubljana sicer izbral za generalnega direktorja zavoda, a mora pridobiti še soglasje vlade,” je bil jasen predsednik SD mag. Dejan Židan in ob tem ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc pri kadrovanju v največji slovenski zdravstveni ustanovi svetuje veliko občutljivost.

Židan je v izjavi medijem povedal, da se bo zdravstvena ministrica “odločila, kakor se bo”. Kot je poudaril, je bilo mnenje SD znano že vnaprej. “Na čelu ene najbolj pomembnih javnih ustanov v državi namreč pričakujemo človeka, ki je kompetenten, učinkovit, spoštljiv do zdravstva in ni opremljen s prtljago, ki mu vnaprej onemogoči kakovostno delo,” je poudaril predsednik SD in dodal, “da po mnenju Socialnih demokratov vseh teh prvin kandidat Baričič nima.”.

Židan je medije spomnil na Baričičevo sodelovanje na seji enega od parlamentarnih odborov. “Tako žaljivega odnosa do poslank in poslancev še nisem videl v svoji karieri. Nekdo, ki je na čelu javnega zavoda, mora razumeti pomen in vlogo parlamenta, parlamentarne demokracije, če tega ne razume, je že to tisti razlog, ki mu povsem onemogoči, da opravlja funkcijo javnega značaja,” je prepričan Židan. Ob tem je dejal, da ne ve, “kdo je prepričal člane sveta, da je ta kandidat najbolj primeren kandidat oziroma kandidat, ki lahko razreši velike težave v kliničnem centru”.

Na novinarsko vprašanje, ali se ministrici zaradi podpore Baričiču trese stolček, je Židan odgovoril, da ima ministrica Kolar Celarc pravico, da na vlado pride s svojim kandidatom. Kolar Celarčeva sicer po Židanovih ocenah v svoje delo vlaga velike napore, je precej dosegla za to, da se omogoči normalno financiranje v zdravstvu, in pripravlja strategije, ki jih Socialni demokrati podpiramo. “Kar se pa kadrovskih problemov tiče, pa je moj nasvet, da je treba biti tukaj zelo občutljiv,” je dodal predsednik SD.

Židan na Svetu EU

Kmetijski minister Židan ob robu zasedanja Sveta ministrov EU tudi s komisarjem za okolje, ribištvo in pomorstvo Vello

Ministri EU pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se včeraj sestali na zasedanju Sveta EU. Na njem so razpravljali o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi rastlin ter se seznanili z rezultati mednarodne ministrske konference »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)«, ki je avgusta potekala na Ptuju. Zasedanja se je udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki se je ob robu zasedanja sestal tudi s komisarjem EU za okolje, ribištvo in pomorstvo Karmenum Vello.

Vella in Židan

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z razpravo o predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2016 uporabljajo v Baltskem morju. Razpravo so nadaljevali s predlogom Nizozemske o imenovanju začasne skupine strokovnjakov zainteresiranih držav članic, katere cilj bi bil oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bi prispevali k razvoju trajnostnega varstva rastlin. Minister mag. Dejan Židan je v razpravi poudaril, da je pobuda prišla ob pravem času, saj je leto Mednarodno leto tal in je zato priložnost, da zemljo zaščitimo pred vnosom kontaminentov. »Slovenija se pridružuje pogledom Nizozemske pri razvijanju in krepitvi varstva rastlin v smeri uporabe okolju prijaznih tehnik, metod in snovi z manjšim tveganjem, za zagotavljanje ustrezne zaščite rastlin in v prvi vrsti ohranjanje okolja za naslednje generacije«, je še dejal minister.

Na Svetu EU je Slovenija poročala o ministrski konferenci »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez GSO«, ki je potekala avgusta na Ptuju ob robu sejma AGRA. Cilj konference, ki jo je organizirala Slovenija ob sodelovanju Madžarske, je bil izmenjati poglede o tem, ali je ohranitev kmetijstva brez GSO konkurenčna prednost in priložnost kmetijstva v Evropi in s kakšnimi ukrepi naj tako vizijo uresničimo. Po besedah ministra mag. Židana je konferenca na Ptuju dala kar nekaj usmeritev, kako sistem narediti bolj transparenten, da bo potrošnik bolje informiran in bo njegova pravica do izbire še bolj uresničljiva v praksi. “Naša ravnanja imajo dolgoročne posledice, od nas je odvisno, kakšno naravo, biodiverziteto bomo imeli,” je poudaril minister in izpostavil tudi potrebo po krepitvi proizvodnje beljakovin za krmo.

Sicer pa je bilo skupno stališče udeležencev, da je ena od najpomembnejših nalog držav je, da skrbijo za trajnostni razvoj kmetijstva, pridelavo kakovostnih in varnih živil, hkrati pa z načini pridelave ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in okolja. Pri tem sta bistvenega pomena ohranjanje samostojnosti držav pri odločanju o sproščanju GSR v okolje in zagotavljanje upoštevanja demokratične volje držav članic v postopkih odobritve GSO. Države udeleženke so ob koncu konference sprejele skupno izjavo, ki določa smernice in konkretne predloge ukrepov, ki prispevajo k razvoju modela kmetijstva brez GSO. Po zasedanju je minister mag. Židan dejal, da je poročanje Slovenije zbudilo precej zanimanja in odzivov drugih držav, jasno pa se je pokazalo, katere države želijo svoje ozemlje zaščititi pred GSO ter tiste, ki so naklonjene tovrstni tehnologiji.

Ministri so izmenjali mnenja tudi na temo »V smeri podnebju prijaznega kmetijstva«. Razprava je bila postavljena v kontekst prizadevanj boja proti podnebnim spremembam in s tem mednarodnih podnebnih pogajanj o novem pravno zavezujočem globalnem sporazumu, ki naj bi se končala letos decembra v Parizu na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP 21). To je tudi ena izmed prioritet luksemburškega predsedstva. Minister Židan je ob tem poudaril, da se Slovenija zaveda, da tudi kmetijstvo prispeva k emisijam toplogrednih plinov, zato si tudi prizadeva za njihovo zmanjšanje. Pri čemer pa podnebni cilji ne bi smeli ogroziti bistvene naloge kmetijstva in sicer pridelave hrane in s tem zagotavljanja prehranske varnosti na nivoju EU in na globalni ravni.

Ministri so razpravljali tudi o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, da bi bilo med ljudmi manj odpornosti na antibiotike. Razprava je bila postavljena v kontekst, ko je močno razširjena raba antibiotikov pri ljudeh in živalih v zadnjih desetletjih pospešila razvoj in pojavljanje bakterij, odpornih proti enemu ali več antibiotikom. Odpornost bakterij se nenehno širi in predstavlja veliko tveganje za ljudi in živali. Razmere so se poslabšale tudi zaradi pomanjkanja naložb v razvoj novih učinkovitih antibiotikov. Slovenija v zvezi s tem meni, da so ukrepi za obvladovanje naraščajoče odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom nujno potrebni, da bi se ohranilo učinkovito delovanje teh zdravil, tako za ljudi, kakor tudi za živali. V prvi vrsti je potrebno poskrbeti, da s preventivo, z izvajanjem biovarnostnih ukrepov, naredimo vse, da do potrebe po rabi antibiotikov ne pride, če se to kljub temu zgodi, pa mora biti raba antibiotikov preudarna in odgovorna. Gre za vsebino, ki jo je Nizozemska, ki naslednje leto predseduje Svetu EU, uvrstila med prednostne naloge.

Ob robu zasedanja Sveta EU se je minister mag. Dejan Židan srečal tudi z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenom Vello. Komisarju je predstavil slovensko ribištvo, posebnosti in potrebne aktivnosti za normalno preživetje ribiškega sektorja v Sloveniji. Poudaril je, da ima Slovenija majhen ulov (skupni ulov približno 250 ton). Pozornost pa sta namenila obremenitvam ribiškega sektorja, ki so posledica potrebne administracije in nadzora. Minister je izpostavil, da je za Slovenijo pomembno, da lahko še naprej uveljavlja določene izjeme. Določene vrste nadzora ji namreč ni treba uporabljati, ker je to lahko dražje od skupne vrednosti letnega ulova rib.

Minister je s komisarjem govoril tudi o nadgrajevanju Programa razvoja podeželja pri okoljskih in ekoloških ukrepih; predstavil mu je načrte za izboljševanje programa v Sloveniji, tako da ga bo kmetom lažje izvajati. Komisar je ministru zagotovil pomoč uradništva na Komisiji, da bi bil lahko predlog programa do konca leta usklajen, ko ga je treba poslati v Bruselj. V pogovoru sta se dotaknila tudi pomena čebelarstva za okolje, biodiverziteto in prehranski sektor. Minister Židan je komisarja Vello podrobneje seznanil s slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel pri Združenih narodih, kar je komisar podprl. Ob koncu je minister povabil komisarja na obisk v Slovenijo marca naslednje leto, kjer bi se seznanil s slovenskim ribištvom in bil gost največjega čebelarskega dogodka pri nas ApiSlovenija.