SD na obisku v Mariboru

Socialni demokrati na delovnem obisku v Mariboru o razvojnih priložnostih mesta in regije

V ponedeljek, 29. junija 2015, je v Mariboru in okolici potekal celodnevni delovni obisk Socialnih demokratov, ki je bil letos že tretji tovrstni terenski obisk vodstva in poslanske skupine SD ter ministrske ekipe iz vrst SD po Sloveniji. Po besedah vodje strankine poslanske skupine Matjaža Hana je namen takšnih obiskov seznanitev z razmerami na terenu. “Politika se sicer sprejema v Ljubljani, a ideje za razvoj regij dobivamo na terenu, kjer tudi slišimo za probleme ljudi,” je dejal Han.

FullSizeRender-3

FullSizeRender-8

Socialni demokrati smo v Mariboru najprej obiskali Dom Danice Vogrinec, kjer smo se srečali z vodstvom ter stanovalci doma. Nato smo si ogledali Cono Tezno, kjer trenutno deluje 212 poslovnih subjektov, ter se pogovarjali s predstavniki Štajerske Gospodarske zbornice, Obrtne zbornice Maribor in izpostave Zavoda za zaposlovanje o poslovnih priložnostih mesta Maribor in okolice. Sledil je obisk na Zavodu za zaposlovanje, kjer je potekal pogovor o novih zaposlitvenih priložnostih in zmanjševanju brezposelnosti. Razmere na mariborskem trgu dela se v zadnjem času izboljšujejo, o čemer smo se predstavniki SD prepričali tudi med obiskom na tamkajšnjem Zavodu za zaposlovanje.

FullSizeRender

FullSizeRender-7

FullSizeRender-11

“Z Mariborom imamo načrte predvsem, kar se tiče socialne aktivacije. To je velik projekt, ki ga pripravljamo in ga bomo financirali z evropskimi sredstvi. V Mariboru nameravamo izvesti pilotni projekt, ker je tu situacija, kar zadeva revščino, brezposelnost in optimizem za naprej, najslabša,” je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk. V nadaljevanju si je del ekipe SD ogledal posestvo Meranovo nad Limbušem, ki ga upravlja mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, drugi del ekipe SD pa je obiskal VDC Polž, kjer delujejo ljudje z motnjami v duševnem razvoju.

FullSizeRender-10

FullSizeRender-32

Predsednik SD in minister Dejan Židan, vodja poslancev Matjaž Han, glavni tajnik Dejan Levanič so skupaj s poslanci in državno sekretarko z ministrstva za kmetijstvo Tanjo Strniša obiskali podjetje Dravske elektrarne Maribor, kjer jim je vodstvo predstavilo projekte in izzive za prihodnost na področju hidroelektrarn na Dravi in Muri. “Zavedamo se, da je Maribor z okolico pomemben gospodarski center v Sloveniji. Marsikatera možnost mu je bila v preteklih letih odvzeta,” je med delovnim obiskom v izjavi medijem povedal predsednik SD Dejan Židan.

photo-4

FullSizeRender-17

Zato smo Socialni demokrati med drugim obiskali Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so v lasti Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). “Verjamemo, da bi sedež holdinga kakor nekoč moral ponovno biti v Mariboru. Torej je treba tudi na Maribor gledati kot na jedro, ki ima intelektualno, tudi uradniškega dela sposobno delovno silo, ne pa le izvajalsko,” je povedal Židan. “Tekom obiska spoznavamo kakšne so težave, ki jih štajerska prestolnica ima, tudi zato, da bomo lahko nato Mariboru v Ljubljani lažje pomagali,” je dejal predsednik SD.

FullSizeRender-44

FullSizeRender-20

FullSizeRender-24

V popoldanskem delu obiska je v Domu obrambne vzgoje v Pekrah potekala tematska konferenca z gosti o novih razvojnih priložnostih za Maribor in regijo, ki so se jo udeležili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ministrica za obrambo Andreja Katič, državna sekretarka Tanja Strniša, državna sekretarka Martina Vuk, poslanci SD ter glavni tajnik stranke Dejan Levanič. Sogovorniki so vodstvu SD predstavili stanje v Mariboru na vseh področjih, od gospodarstva, podjetništva in turizma, pa vse do sociale, izobraževanja in kulture, ter predstavili nekatere ideje in rešitve za štajersko prestolnico.

IMG_6086

FullSizeRender-51

V nadaljevanju obiska si je minister Dejan Židan z ekipo SD ogledal vinograde, ki jih upravlja Zadruga vino Piramida Maribor, obrambna ministrica Andreja Katič pa je z ekipo poslancev SD obiskala gasilce PGD Studenec, nato pa skupaj z državno sekretarko Martino Vuk še enoto Rdečega križa v Mariboru. Delovni obisk Socialnih demokratov v Mariboru se je sklenil z obiskom KUD-a Angel Besednjak in ogledom mariborske Železničarske kolonije ter nato z druženjem v Romski gostilni Kafenava.

Fotogalerija delovnega obiska SD v Mariboru

France Križanič in Dejan Židan

Židan od EU pričakuje ukrepe za pomoč Grčiji pri gospodarskem zagonu, po mnenju Križaniča slovensko posojilo Grkom ni izgubljeno

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan ocenjuje, da pri vprašanju Grčije ne gre več le za finančno krizo, ampak ekonomsko, varnostno in politično krizo. “Grčija je občutljiva mejna država, izpostavljena vojni v Siriji in Iraku ter begunski krizi,” je izpostavil Židan v izjavi za medije med obiskom vodstva Socialnih demokratov v Mariboru in dodal, da v petih mesecih pogajanj voditelji EU in grške vlade niso zmogli poiskati rešitve, ki bi bila verodostojna in socialno vzdržna.

“Krivde ni mogoče iskati samo na strani predvolilnih obljub grške vlade, ki jih je v praksi nemogoče realizirati, temveč tudi na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU,” je poudaril predsednik SD Židan in dodal, “da je referendumsko odločanje v Grčiji njihova legitimna pravica, naloga Evropske komisije in voditeljev pa je iskanje kompromisa, ki ne bo dodatno kaznovanje grških ljudi za napačne odločitve njihovih oblasti”.

“V vsakem primeru upam, da se bodo pogajanja nadaljevala. Ne smemo opazovati le vlade v Grčiji ali EU, ampak moramo opazovati predvsem ljudi in se zavedati, da je EU, s tem ko je pritisnila Grke v prehudo varčevanje brez tega, da bi jim omogočila gospodarski zagon, naredila marsikatero napako,” je še dejal predsednik SD ob robu obiska v Mariboru.

Nekdanji minister za finance dr. France Križanič meni, da denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen. “To so krediti, ki se jih po mednarodnih pravilih ne odpisuje. Se pa ročnost prilagodi sposobnosti dolžnika, da vrne. Ta morebitni bankrot pomeni, da Grčija v nekem trenutku ne more izplačati nekega obroka, vendar se potem reorganizirajo krediti,” je povedal Križanič. Sam je bil minister, ko je Slovenija Grčiji posodila denar.

“Takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko še posodil. Takrat bi Grki lahko razglasili bankrot in potem bi sledil verižni bankrot vseh ostalih držav. Mi bi bili približno na 15. mestu, ker smo močen izvoznik, a bi tudi mi prišli na vrsto,” je pojasnil v izjavi med obiskom SD v Mariboru. “Grčija je takrat potrebovala pomoč. Mi smo jo zagotovili na edini možni način, da smo ji jo države članice evro skupine dale. Dale smo ji jo vse, razen tiste, ki so bile že takrat v zelo slabem položaju. Kasneje smo vzpostavili mehanizme, da lahko velike banke in države dobijo kredit v vsakem primeru. Vendar se to ne sme vezati na neke pogoje. Pogoje mora izpeljati Evropska komisija ločeno od tega,” je dodal Križanič.

Po ocenah Križaniča je v trenutnih razmerah treba najti kompromis. “Pričakujem, da bo Grčija sprejela določene obveznosti, da izravna svoj javnofinančni primanjkljaj. Po drugi strani pa da bo dobila od EU impulz tudi za gospodarsko rast. To, kar je umanjkalo,” je dejal nekdanji finančni minister. V Sloveniji se bo najnovejše dogajanje okoli Grčije po ocenah Križaniča najprej poznalo po višjih obrestnih merah za obveznice, nato na težjem dostopu do kreditov na finančnem trgu ter padanju naročil.

“Potem pa se zna odviti verižni bankrot prek držav, ki so povezane z Grčijo. To so Bolgarija, Srbija, Romunija in prek tega na trgu zopet k nam. Torej neki mini Lehman Brothers se zna začeti odvijati tudi tu. EU torej mora najti rešitve, prvič, da Grki prepoznajo, da morajo varčevati, in drugič, da morajo dobiti nek impulz za gospodarsko rast,” je dejal Križanič. Izstop Grčije iz območja evra po njegovih ocenah ni najbolj verjeten. “Ves čas bodo imeli probleme, kako vrednotiti kredite, tudi notranje. To jim bo povzročalo stalno krizo, zato si po mojem ne upajo izstopiti iz evra,” je ocenil Križanič.

Ministrica Katič na gasilski slovesnosti v Žalcu

Ministrica Katič: “V novem nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bo znova izpostavljen status gasilcev oziroma prostovoljnih reševalcev.”

Gasilska zveza Žalec je ob 60. obletnici delovanja pripravila slavnostno akademijo in gasilsko parado ter postroj članov zveze. Ob tej priložnosti je udeležence nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je v svojem govoru poudarila, da ima gasilstvo v Žalcu častitljivo zgodovino in dolgo tradicijo zavedanja o nujnosti gasilskega povezovanja. Delovanje Zveze slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko s sedežem v Žalcu je bilo namreč zelo pomembno za razvoj slovenskega gasilstva. Pomembno je tudi danes, saj je organiziranost v gasilske zveze med temeljnimi dejavniki za učinkovito ukrepanje in reševanje ob naravnih ter drugih nesrečah.

Ministrica Katič je izpostavila tudi nekatere pomembne naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, enega izmed treh podsistemov nacionalne varnosti. “Veliko pozornosti je trenutno namenjene pripravi novega nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2016–2022, kar je ena naših letošnjih prednostnih nalog,” je povedala ministrica. V novem nacionalnem programu bo znova izpostavljen status gasilcev oziroma prostovoljnih reševalcev.

“Prizadevamo si za ustvarjanje razmer za stimulativne rešitve, tako za reševalce kot za delodajalce, predvsem na zavarovalniškem, socialnem, pokojninskem in davčnem področju. Poleg tega želimo, tudi z dopolnitvijo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, izboljšati status vseh prostovoljcev, vključenih v različne sestave zaščite, reševanja in pomoči,” je še napovedala ministrica Katič.

Katičeva z gasilci v Žalcu

V nadaljevanju svojega govora je izpostavila tudi pomen in vpliv gasilstva za krepitev slovenske narodne zavesti, saj je znano, da se je v gasilstvu že zelo zgodaj uveljavilo poveljevanje v slovenskem jeziku. Tudi pri tem so bili v Žalcu med prvimi. Poleg tega je Zveza slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko, ustanovljena v Žalcu, do leta 1918 poslovenila kar 70 gasilskih društev. Glede na to, da se je bilo treba za enakopraven položaj Slovencev v gasilskih društvih močno boriti, je bil ta dosežek velika zmaga, je še poudarila.

V dneh, ko se spominjamo osamosvojitve naše države, je ministrica spomnila tudi na vlogo gasilcev in njihov prispevek k zmagi v osamosvojitveni vojni, saj so bili mnogi tudi pripadniki Teritorialne obrambe. Po njenem mnenju smo Slovenci takrat izkazali takšno enotnost, kot nikoli prej, in ob tem izrazila željo, da bi znali biti v državi tudi danes tako osredotočeni na skupne cilje. Za njihovo doseganje so bistvene vrednote, kot so domoljubje, srčnost, odgovornost, sposobnost, prenašanje izkušenj med generacijami in solidarnost. To so tudi vrednote, ki jih gasilci vseskozi gojijo.

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je gasilcem zahvalila tudi za skrb, da je v gasilstvo vključenih toliko žensk in mladine, saj je to zagotovilo, da se bo vrednota pomagati človeku v stiski prenašala na mlajši rod in bo tako zagotovljena tudi uspešna prihodnost gasilstva na Slovenskem.

Meetings of the Defence Ministers at NATO Headquarters in Brussels- Meeting of the North Atlantic Council

Andreja Katič na zasedanju obrambnih ministrov zveze NATO o slovenskem doprinosu k varnosti

Junijskega zasedanja obrambnih ministrov zveze NATO, ki je potekalo 24. in 25. junija na sedežu zavezništva v Bruslju, se je prvič po prevzemu funkcije udeležila tudi slovenska ministrica za obrambo Andreja Katič. Tokratno dvodnevno zasedanje lahko označimo kot zasedanje na pol poti med vrhoma zavezništva v Walesu leta 2014 in prihodnjim vrhom, ki bo julija 2016 v Varšavi. Zasedanje je bilo odlična priložnost za pregled uresničevanja glavnih odločitev, sprejetih v Walesu. Obrambni ministri so se seznanili z dosedanjim napredkom, hkrati pa so sprejeli usmeritve za nadaljnje delo, še posebej v zvezi z Akcijskim načrtom pripravljenosti.

Srečanje se je začelo v sredo, 24. junija, popoldan, z delovnim zasedanjem Severnoatlantskega sveta. V središču sta bili razpravi o spremenjenem varnostnem okolju, v katerem deluje zavezništvo, in v okviru tega pregled napredka ter usmeritve za nadaljnjo implementacijo Akcijskega načrta pripravljenosti (RAP). Na prvem zasedanju je bila razprava osredotočena na spremembe v varnostnem okolju, ki ga zaznamujejo predvsem skrb vzbujajoča agresivna dejanja Rusije in naraščajoče nestabilnosti na jugu, s kombinacijo različnih varnostnih izzivov in groženj, predvsem pa širjenja vpliva Islamske države.

V delu razprave so ministri ocenili napredek pri uresničevanju zaveze o obrambnih investicijah, ki so jo sprejeli v Walesu. Ministrica Katič je v svoji razpravi ponovno potrdila pomen zaveze glede investicij v obrambo, ki so jo sprejeli predsedniki držav in vlad v Walesu. Kot je poudarila, si bomo prizadevali za obrnitev trenda padajočih obrambnih izdatkov in njihovo postopno dvigovanje za 0,04 odstotka na leto ter za učinkovitejšo uporabo obrambnih proračunov.

Meetings of the Defence Ministers at NATO Headquarters in Brussels - Official Group Photograph

Ob robu prvega dne zasedanja je potekalo tudi slovesno podpisovanje pisma o nameri glede sodelovanja pri zagotovitvi helikopterjev za specialne sile, ki ga je v imenu Republike Slovenije podpisala ministrica Andreja Katič. Pismo o nameri glede večnacionalnega sodelovanja na področju letalstva specialnih sil so oblikovale Slovenija, Hrvaška, Madžarska in Bolgarija. Vse štiri države so pred dvema letoma sprejele enak cilj zmogljivosti, da bo vsaka do leta 2025 vzpostavila zmogljivost dveh helikopterjev za izvajanje operacij specialnih sil. Zaradi zahtevne samostojne realizacije tega cilja so se omenjene države odločile za proučevanje priložnosti morebitnega večnacionalnega sodelovanja, če bi to ponujalo operativno učinkovitejše in cenejše rešitve. Podpis pisma o nameri ne prejudicira morebitnih prihodnjih nabav ali drugih oblik sodelovanja.

Drugi dan junijskega zasedanja so ministri začeli v formatu Komisije Nato – Ukrajina. Prvič so se srečali z novim ukrajinskim obrambnim ministrom Stepanom Poltorakom in z njim razpravljali o ukrajinskih prioritetah glede napredka na področju reform varnostnega in obrambnega sektorja ter ustreznih strateških dokumentov.

Sklepni del zasedanja je potekal skupaj s partnerskimi državami v operaciji Odločna podpora v Afganistanu. Glavni poudarek razprave je bil na prihodnosti operacije v luči dogodkov na terenu in na odločitvi o ustanovitvi civilne misije v Afganistanu po operaciji Odločna podpora z vršilcem dolžnosti afganistanskega obrambnega ministra Masoomom Stanekzaiem, posebnim odposlancem generalnega sekretarja OZN Nicholasom Haysom in visoko predstavnico EU Federico Mogherini. Na misiji Odločna podpora Republika Slovenija sodeluje s sedmimi pripadniki Slovenske vojske, in sicer s težiščem delovanja v regionalnem poveljstvu v Heratu, pod italijanskim poveljstvom.

Več o udeležbi obrambne ministrice Andreje Katič na zasedanju zveze NATO si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/e0Lj8

Židan na proslavi v MS

Predsednik SD Dejan Židan voščil državljankam in državljanom ob Dnevu državnosti

Predsednik Socialnih demokratov in podpredsednik Vlade Republike Slovenije mag. Dejan Židan je bil slavnostni govornik na slovesnosti ob Dnevu državnosti, ki je potekala 25. junija 2015 v Gledališču Park v Murski Soboti. Predsednik SD in minister Židan je v svojem nagovoru, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju, čestital vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije ob državnem prazniku.

“Cenjene gospe, spoštovani gospodje,
drage prijateljice in dragi prijatelji,

na današnji dan pred 24 leti je Slovenija postala neodvisna država. Slovenska skupščina je 25 junija 1991 sprejela Temeljno listino o samostojni in neodvisni Sloveniji, dr. France Bučar pa je prebral Deklaracijo o neodvisnosti. Naslednji dan, 26 junija 1991 smo se poslovili od stare in pozdravili novo slovensko zastavo, prvi predsednik Milan Kučan pa je izrekel zgodovinski stavek: “Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.”

Manj kot četrtina stoletja v življenju posameznika ni veliko, kaj šele v obstoju države. Pa vendar smo – čeprav po številu majhen narod – v tem času doživeli veliko: dosegli številne pomembne uspehe in se soočili tudi s težkimi preizkušnjami. V vseh sferah življenja smo postali mednarodno priznana in ugledna država. Država, ki je pomenila vzor ostalim tranzicijskim državam za preboj med bolj razvitejše države sveta.

Slovenija kot mlada država je pravzaprav takoj in brez težav izpolnila vse svoje največje cilje: pridno je izpolnila zahteve za vstop v Evropsko unijo in hitro postala njena polnopravna članica, vstopila je v zvezo NATO, je članica Organizacije združenih narodov ter drugih uglednih in pomembnih mednarodnih organizacij. Pomembne rezultate je Slovenija – oziroma so njeni državljani dosegali na področju športa, znanosti in kulture, kjer vseskozi sodimo v sam svetovni vrh.

Po osvojenih državniških ciljih pa se zdi, kakor da smo se nekako izgubili in zaspali na preteklih lovorikah. Huda gospodarska kriza, ki je prizadela celoten svet, je pomenila še dodatno ogledalo resnice. Pokazala nam je, da smo tranzicijski prehod vzeli preveč lahkotno in samoumevno. Tako država kot njeni državljani smo doživeli šok. Posledice krize, ki ni bila le gospodarska, temveč tudi kriza vrednot, kljub podatkom o okrevanju in optimističnim gospodarskim napovedim, čutimo še vedno.

Turbulentni časi, ki jih preživlja naša mlada država, vsekakor predstavljajo opozorilo in obenem izziv, da smo lahko in moramo biti v prihodnosti boljši, modrejši in složnejši. Veliko bolj kot kadarkoli prej se moramo zavedati, da časi od nas ne zahtevajo enotnosti le pred svetovno in evropsko skupnostjo, temveč predvsem znotraj nas samih, med nami, državljankami in državljani. Ob tem imam v mislih tisto skupnost, ki ne izhaja zgolj iz pravnega in političnega reda, ampak iz naše zavesti o skupni domovini. Ta zavest je bila tista odločilna energija, ki je omogočila slovenskemu narodu, da je v preteklosti preživel veliko hujše krize, v vojnah premagal sovražnika, se utrdil in si nabral potrebne izkušnje za lepo prihodnost.

A žal imam občutek, da smo si v času miru in blaginje sosedje, prijatelji in državljani postali tujci ter da stopicamo na mestu. To zagotovo niso bile sanje naših prednikov in to tudi niso naše želje. Če torej želimo povečati blaginjo naše države in izboljšati kakovost življenja njenih prebivalcev ter se znova približati vrhu sveta, najboljšim, se moramo medsebojno podpreti in sodelovati. Poiskati najboljše v sebi in drug v drugem ter se medsebojno spodbujati. Omogočiti posamezniku, da razvije in pokaže vse svoje najboljše talente. Brez tega se ne bo mogoče izvleči iz krize.

Ocenjujem, da ima politika oziroma posamezniki, ki jo oblikujejo, pri tem izjemno pomembno vlogo, saj si bo morala znova pridobiti zaupanje ljudi in najti tisto pot, ki bo državljanom omogočala dostojno, spoštljivo, kvalitetno življenje.

Dovolite, da na tem mestu, tudi kot minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v času, ko se kot država trudimo za uspeh slovenske pobude svetovni dan čebel, našemu narodu in državi zaželim tisto delovno vnemo, pridnost, složnost in marljivost, kot jih imajo čebele. Te plemenite opraševalke lahko preživijo le na način, da kot družina, ekipa delujejo in živijo v slogi – vse ostalo bi zanje pomenilo pogubo in izginotje.

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani,
iskrene čestitke za državni praznik. Praznujmo ga ponosno!”

mag. Dejan Židan
predsednik Socialnih demokratov in minister v Vladi Republike Slovenije

Minister Židan o zakonu o prepovedi GSO

Minister Židan: “Vlada sprejela predlog zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO v Sloveniji.”

Vlada je sprejela in v parlamentarni postopek poslala predlog Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov (GSO). Predlog zakona omogoča dve vrsti zaščite pred GSO – izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali prepoved pridelave GSO, njun učinek pa je enak, je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil, da je skupaj 11 članic EU, tudi Slovenija, leta 2009 od Evropske komisije zahtevalo, naj pripravi pravne podlage, ki bi državam omogočile, da svoje naravno okolje lažje zaščitijo pred (GSO), ne le zaradi varnosti ljudi in okolja, ampak tudi zaradi socio-ekonomskih razlogov. Mednje denimo sodi tudi javno mnenje. Takrat se je po ministrovih besedah začel proces usklajevanja, ki so ga s sprejemom direktive uspešno zaključili marca, aprila pa je direktiva stopila v veljavo. Marsikatere države, tudi Slovenija, so k implementaciji te uredbe pristopile z zakonom. Ker direktiva nalaga šestmesečno prehodno obdobje, je zakon nastal relativno hitro, je pojasnil Židan.

“Novi zakon prinaša možnost državam članicam, da omejijo ali prepovedo gojenje GSO,” je povedal Židan. Predlog zakona omogoča dve vrsti zaščite pred GSO – izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali prepoved pridelave GSO. Izključitev je poseben postopek v fazi, ko na Evropski agenciji za varnost hrane poteka postopek odobritve GSO, posamezne države pa lahko takrat zahtevajo izključitev. Če je kakšen GSO na ravni EU že sprejet, pa gre lahko država v postopek prepovedi. Njun učinek je sicer enak, je pojasnil minister iz vrst SD. Možnosti prepovedi gojenja GSO v Sloveniji doslej ni bilo. Naša država ima sicer zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki je zelo konservativen in zaradi majhnosti Slovenije državo že zdaj ščiti pred tovrstno pridelavo, je pojasnil minister Židan.

V EU je trenutno dovoljena pridelava treh gensko spremenjenih rastlin, v praksi pa se uporablja le koruza družbe Monsanto. “Velika večina evropskih države se tovrstne tehnologije ne poslužuje,” je pojasnil Židan. Ob tem je opozoril, da sam zakon potrošnika ne varuje pred gensko spremenjenimi surovinami v prehranskih produktih. “Potrošnik mora pogledati, ali je v prehranskem produktu gensko spremenjena surovina,” je povedal Židan. Ker se potrošniki večinoma ne želijo prehranjevati s hrano, ki vsebuje GSO, v praksi takšne hrane na našem trgu ni. Edina izjema je po ministrovih pojasnilih ena oblika čokolade, pri kateri pa je jasno navedeno, da vsebuje GSO.

Na ravni EU trenutno poteka tudi veliko razprav, kaj narediti s posredno uporabo GSO. Če neki GSO, za katerega je v Evropi dovoljena uporaba, ne pa tudi pridelava, npr. soja, uporabljajo v hrani za živali, potrošnik prek deklaracije ni obveščen, da so žival, npr. kravo, morda krmili z GSO.Slovenija je med državami, ki zahtevajo, da mora evropski pravni red omogočiti takšno obliko deklaracije, ki bo zahtevala tudi označbo posredne uporabe. Približno polovica držav se s tem strinja, polovica pa ne, zato bo ta proces po ministrovem mnenju še tekel nekaj časa. “Če želi biti potrošnik zavarovan, da ne uporablja GSO tudi na posreden način, ima dve možnosti – da posega po ekoloških živilih ali po živilih, na katerih je označeno, da so brez GSO. To velja tako za pridelavo kot predelavo,” je sklenil minister Dejan Židan.

Več o predlogu Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin na povezavi: http://skrci.me/JsdEz

Matjaž Han o priznanju države Palestine

Han: Socialni demokrati odločno za priznanje neodvisne in samostojne države Palestine

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je na skupni novinarski konferenci strank SD, ZL in ZaAB napovedal podporo Socialnih demokratov aktu, s katerim bi Slovenija priznala samostojno in neodvisno državo Palestino. Ob tem je izpostavil, da ne gre za dejanje politične ekskluzivnosti ali naj to stori Vlada, ki je že pred meseci napovedala ukrepanje glede tega vprašanja, ali Državni zbor, opozicija. Po besedah Hana gre za človeško dejanje, dejanje dostojanstva.

Spomnil je, da so se že ob pričetku širše razprave o priznanju Palestine najvišji organi Socialnih demokratov ter poslanka Evropskega parlamenta Tanja Fajon odločno zavzeli za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države, kot pomemben korak za sožitje vseh narodov na Bližnjem vzhodu.

Ob predstavitvi pobude je bil prisoten tudi palestinski veleposlanik Salah Abdelšafi, ki se je zahvalil poslancem, da so se odločili vložiti akt o priznanju Palestine v zakonodajni postopek. “Ne gre le za simbolično dejanje, gre za dejanje, ki bo mirovni proces potisnil naprej,” je dejal.

Abdelšafi, ki Slovenijo diplomatsko pokriva iz Dunaja, je še dodal, da je nedavno kot prvi nerezidenčni veleposlanik Palestine predal predsedniku Borutu Pahorju poverilna pisma. Kot je dodal, je to dejanje, ki ga opravijo predstavniki suverenih držav, zato meni, da je logično, da Slovenija samostojno prizna Palestino. Obenem je napovedal, da bo Palestina takrat, ko jo bo Slovenija priznala, odprla svoje veleposlaništvo v Ljubljani.

Migranti na morju

Tanja Fajon ob svetovnem dnevu beguncev za Fokuspokus.si: “Kdo verjame, da so ljudje v čolnih v Sredozemlju teroristi?”

Begunska kriza afriških “ljudi v čolnih” v Sredozemlju nam ob mednarodnem dnevu beguncev nastavlja moralno ogledalo. Če odštejemo človekoljubne organizacije in posameznike, ki se še trudimo, da bi bil naš glas slišan in uslišan, je podoba sodobne Evrope v njem porazna. Nazadnjaška. Kaže podobo voditeljev — tudi slovenskih. Ti se za kratkotrajno všečnost trudijo ugoditi državljanom, ki jih v razpravi o beguncih ženeta čredni nagon in mržnja do vsega, kar je drugačno in tuje, spodbujena s pritlehnimi manipulacijskimi populizmi. /…/

Sram me je te evropske brezbrižnosti. Sram me je razprave med evropskimi vladami. Sram me je, da je med nami toliko ljudi, ki ne zmorejo razpravljati o problemu beguncev mirno in z realnimi argumenti, brez nestrpnih, ksenofobnih in drugih skrajnih stališč. Sram me je, da eden drugega zavajajo z izgubo delovnih mest na račun teh groznih prišlekov, in da nas strašijo s terorizmom. Sram me je take družbe. Sram me je hinavščine in laži, zapisanih v resolucijah, sporazumih, konvencijah. Sram me je besed, ki ob zlaganih nasmehih, prizanesljivem trepljanju po ramenih in protokolarnih stiskih rok prihajajo iz ust voditeljev: da bomo pomagali, ker smo napredni in živimo skladno s temi in temi vrednotami. Seveda samo do takrat, ko je treba obljube uresničiti. /…/

Evropska unija potrebuje celovit pristop. Potrebuje več pravnih in varnih poti za zakonito priseljevanje. Potrebuje konkretne srednjeročne in dolgoročne ukrepe, ki bodo ljudem pomagali, da bodo lahko dostojno živeli doma. Toda begunci, ki so že na kopnem, so tukaj — in to zdaj. Zato ob svetovnem dnevu beguncev pozivam vse razumne ljudi v Sloveniji, naj se zavzamejo za pomoč ljudem v stiski in naj ravnajo solidarno in odgovorno. Slovensko vlado pa pozivam, naj se ne ozira na mnenja drugih voditeljev in naj naredi to, kar je prav: pokaže človeški obraz Slovenije in dokaže, da smo boljši od Orbána in da nočemo pomagati pri gradnji novih zidov. /…/

Celotno besedilo Tanje Fajon za spletno revijo Fokuspokus.si v rubriki ‘Gostujoči Pero’ si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/CK2mf

Obrambna ministrica na obisku pri SLO vojakih v BiH

Obrambna ministrica Katič obiskala pripadnike Slovenske vojske v BiH

Ministrica za obrambo Andreja Katič je skupaj z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske generalmajorjem dr. Andrejem Ostermanom in člani delegacije obiskala pripadnike Slovenske vojske, ki opravljajo naloge v operaciji Eufor Althea in Natovem poveljstvu v Sarajevu, ter se srečala z ministrico za obrambo BiH Marino Pendeš. Gre za prvi obisk ministrice Andreje Katič v tujini in pri pripadnikih slovenskega kontingenta v mednarodni operaciji in misiji. Ministrsko srečanje je bilo osredotočeno na pogovore o dvostranskem obrambnem in vojaškem sodelovanju med državama, ki se krepi vse od podpisa krovnega sporazuma o sodelovanju leta 2006. Ministrici sta posebej izpostavili sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja ter v okviru vojaških vaj.

Pripadniki oboroženih sil BiH bodo sodelovali na vaji Takojšen odgovor, ki bo septembra v Sloveniji, prav tako že potekajo pogovori o možnosti šolanja pilotov oboroženih sil BiH v Slovenski vojski, ki ima dolgoletne izkušnje na tem področju. Državi dobro sodelujeta tudi na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kar se je pokazalo tudi ob lanskoletnih katastrofalnih poplavah v BiH, ko je poleg civilne zaščite priskočila na pomoč tudi enota Slovenske vojske s helikopterjem. Pogovori so potekali tudi o aktualnih razmerah ter o evroatlantski integracijski dinamiki in zavezanosti reformnim procesom, predvsem na obrambnem področju. Ministrica Pendeš se je zahvalila Sloveniji za vso podporo na poti v evroatlanstke integracije ter za dobro sodelovanje tudi na drugih področjih.

Ministrici SLO in BiH v Sarajevu
 
Obrambna ministrica Andreja Katič je posebej izpostavila proaktivno vlogo BiH v regionalnih varnostnih in obrambnih pobudah, projektih in drugih aktivnostih, ki predstavljajo pomemben prispevek h krepitvi vsestranskega sodelovanja, stabilnosti in zaupanja v regiji. Pogovori so potekali tudi o organizaciji Celostnega regionalnega srečanja ministrov, ki ga je pred dvema letoma prvič gostila Slovenija, letošnjo organizacijo pa je kot tretja država v regiji prevzela Hrvaška. Ministrici sta se pogovarjali tudi o sodelovanju v mednarodnih operacijah in misijah, pri čemer je ministrica Andreja Katič poudarila, da težišče slovenskega delovanja v mednarodnih operacijah in misijah ostaja na Zahodnem Balkanu. V tem okviru sta izmenjali tudi poglede glede nadaljnih možnosti za sodelovanje, kot je  sodelovanje v okviru regionalnega Centra za usposabljanje za mirovne operacije.

Ministrica Andreja Katič se je nato s pripadniki Slovenske vojske srečala v mednarodni vojaški bazi Butmir, kjer se je seznanila z njihovimi aktivnostmi ter varnostnimi in splošnimi razmerami na operativnem območju. V okviru 34. slovenskega kontingenta v BiH, ki mu poveljuje podpolkovnik mag. Blaž Tomšič, deluje 16 pripadnikov Slovenske vojske, ki opravljajo naloge v operaciji Eufor Althea in Natovem poveljstvu v Sarajevu. V BiH občasno delujejo tudi premične skupine Slovenske vojske za usposabljanje, mentoriranje in nadzorovanje, ki podpirajo razvoj oboroženih sil BiH.

Obrambna ministrica je ob srečanju s pripadniki povedala, da se kljub razmeroma stabilnim in mirnim varnostnim razmeram BiH še vedno sooča s precejšnjimi izzivi, zato potrebuje nadaljnjo slovensko in širšo mednarodno podporo, da bi se utrdila kot dolgoročno varna, stabilna in napredujoča država. Pri tem je vloga pripadnikov slovenskega kontingenta, ki imajo dolgoletne izkušnje z misij, nepogrešljiva. Ministrica je poudarila, da si bo Ministrstvo za obrambo vseskozi prizadevalo, da bodo pripadnikom slovenskih kontingentov zagotovljeni ustrezni pogoji, oprema in usposabljanje, ki so predpogoj za varno in uspešno opravljanje zahtevnih nalog v mednarodnem okolju.

Ministrica Katič na obisku v BiH

V bazi Butmir se je ministrica srečala tudi s poveljnikom sil Eufor generalmajorjem Johannom Luifom in poveljnico Natovega poveljstva v Sarajevu brigadirko Giselle M. Wilz, s katerima je izmenjala poglede na aktualno situacijo v BiH, pogovarjali pa so se tudi o sedanji in prihodnji vlogi operacije Eufor Althea in Natovega poveljstva v Sarajevu kot pomembnega dejavnika pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti, pa tudi o prispevku Republike Slovenije v obeh strukturah. Poveljnik generalmajor Johann Luif je pohvalil profesionalnost in uspešnost pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog. V operaciji Eufor Althea Slovenija sodeluje od njene vzpostavitve konec leta 2004. V tem času je bilo vanjo napotenih skoraj 900 pripadnikov in pripadnic.

Poveljnici Natovega poveljstva v Sarajevu brigadirki Giselle M. Wilz je ministrica v pogovorih čestitala za njeno imenovanje na položaj v začetku junija. V pogovorih sta izpostavili ključno vlogo poveljstva za izvedbo obrambnih reform in drugih aktivnosti na poti BiH v zavezništvo. Slovenija v Natovem poveljstvu v Sarajevu sodeluje od leta 2005, trenutno s sedmimi pripadniki, katerih naloge so vezane na svetovanje vladnim organom BiH pri reformi obrambnega sektorja, vključno s koordiniranjem aktivnosti v okviru Partnerstva za mir.

V pogovorih s poveljnikoma je ministrica Andreja Katič povedala, da varnost, stabilnost in razvoj Zahodnega Balkana ostajajo v strateškem interesu Republike Slovenije, ki bo še naprej podpirala prizadevanja držav te regije za izvedbo reformnih procesov in približevanje evroatlantskim integracijam. Sodelovanje slovenskih pripadnikov v mednarodnih operacijah in misijah na Zahodnem Balkanu, vključno z operacijo Eufor Althea in Natovim poveljstvom v Sarajevu, tudi v prihodnje ostaja pomemben vidik sodelovanja Republike Slovenije pri zagotavljanju varnega in stabilnega okolja v jugovzhodni soseščini ter se tudi za prihodnje načrtuje v obstoječih okvirih.

Minister Dejan Židan na SLO paviljonu na EXPO

Minister Židan med delovnim obiskom v Milanu tudi na ogledu slovenskega paviljona na EXPO

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je v okviru delovnega obiska v Milanu udeležil slovensko-italijanske poslovne konference, si ogledal veletržnico SO.GE.MI in se sestal z vodilnimi predstavniki najvidnejših italijanskih podjetij s področja živilsko predelovalne industrije ter obiskal svetovno razstavo EXPO, kjer si je ogledal slovenski paviljon in tudi paviljone nekaterih drugih držav.

Minister Židan je najprej obiskal veletržnico SO.GE.MI, ki v Milanu upravlja vse agroživilske tržnice na debelo. Veletržnica deluje na skupni površini 1.000.000 m2, kjer pretovarjajo, prodajajo sadje, zelenjavo, ribe, belo meso in cvetje. Minister se je nato udeležil SLO – ITA srečanja gospodarskih delegacij s področja agroživilske in lesno predelovalne industrije. Na srečanju je sodelovalo preko 40 predstavnikov iz 28 živilsko in lesno-predelovalnih, pohištvenih podjetij ter institucij.

Minister Židan je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil, da se je v prvem četrtletju letos nadaljevala rast gospodarske aktivnosti, bruto domači proizvod je bil za 2,9 odstotka višji kot v istem četrtletju lanskega leta. Le-tega je pospešila tudi rast domače potrošnje, ki postaja bolj uravnotežena kot v predhodnih četrtletjih, ko je povečanje gospodarske aktivnosti temeljilo pretežno na izvozu, ki sicer ostaja pomemben dejavnik rasti.

Židan na milanski veletržnici

Po besedah ministra v slovenskem kmetijstvu in živilstvu kazalci razmer v določenih segmentih kažejo na izboljšanje stanja v panogi. V letu 2014 se je nekoliko povečalo število podjetij v živilski panogi. Obenem se je povečala tudi produktivnost in dodana vrednost na zaposlenega ter neto čisti dobiček. Tako kot v preteklih letih, se je tudi v letu 2014 nadaljeval trend rasti prodaje živilskih podjetij na tujih trgih, ki je v letu 2014 narasla za 6% in skupaj znašala 23%, kar kaže na vse večjo izvozno usmerjenost in s tem manjšanje odvisnosti od domačega trga.

“Naveden podatek odraža dejstvo, da so produkti slovenske živilskopredelovalne industrije kakovostni in inovativni ter lahko konkurirajo na svetovnem trgu,” je dejal minister in dodal, da sta v Sloveniji zelo pomembna kakovost in varnost hrane na trgu, ki jih potrošniku zagotavlja ustrezen sistem nadzora. “To je tudi razlog, da v preteklih letih nismo imeli večjih afer v verigi preskrbe s hrano, kar je lahko naša konkurenčna prednost pri prodaji hrane na tujih trgih,” je povedal slovenski kmetijski minister.

Židan je v svojem nagovoru izpostavil tudi pobudo Slovenije za razglasitev svetovnega dneva čebel, 20. maja, pri Organizaciji združenih narodov. Vlada je med prioritete Republike Slovenije za delovanje pri Organizaciji združenih narodov v okviru izhodišč za 70. zasedanje Generalne skupščine OZN vključila tudi prehransko varnost, v okvir katere sodi omenjena pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel. Pobuda oz. aktivnost Slovenije pri razglasitvi svetovnega dne čebel posledično odpira tudi gospodarske priložnosti za čebelarstvo, prenos znanja in dobrih praks ter turizem oz. promocija Slovenije po celem svetu.

Italija je sicer eden pomembnejših partnerjev za slovensko živilskopredelovalno industrijo, pomembna je predvsem zaradi bližine ter svoje kulinarične tradicije. Blagovna menjava s kmetijskimi in živilskimi proizvodi med Slovenijo in Italijo je na visoki ravni in je v letu 2014 presegala 540 mio €. Gotovo pa je na trgu živilskih in kmetijskih proizvodov še vedno veliko prostora za izboljšanje mednarodne menjave in prodajo slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov na zahtevnem italijanskem trgu.

Sicer pa so se v letu 2014 izboljšale razmere tudi v lesnopredelovalni industriji, ki na posameznih področjih (hiše iz lesa) postaja prepoznavna po vsej Evropi. Poslovna konferenca je bil eden izmed večjih gospodarskih dogodkov ob robu svetovne razstave EXPO 2015, v organizaciji agencija SPIRIT, Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenjem lesne in pohištvene industrije in Lesarskim grozdom oz. Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

V okviru poslovnih dogodkov se je minister sestal z vodilnimi predstavniki najvidnejših italijanskih podjetij s področja živilsko predelovalne industrije, in sicer podjetji Vega, COOP, SO.GE.MI, Idea3 ter predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja s sedežem v Trstu. Italijanska podjetja so ena največjih podjetij na področju organiziranih velikih distributerjev živil in dobrin široke potrošnje ter na področju razvoja družbe v smeri logistične in strukturne revizije tržnic na debelo ter razširitve palete ponudbe in storitev na področju agroživilske stroke.

Židan na EXPO

Minister Židan je obiskal tudi svetovno razstavo EXPO, kjer si je najprej ogledal slovenski razstavni paviljon. Na njem se Slovenija predstavlja pod geslom: »Čutim Slovenijo. Zelena. Aktivna. Zdrava.« Vsebine so tesno povezane tudi s hrano, ki je globalna tema svetovne razstave. Slovenija se predstavlja z lastnim paviljonom, velikim 800 m2, na površini 1.910 m2 v središču razstaviščnega dogajanja. Slovenski paviljon ima piramidalno obliko, ponazarja prehajanje alpskega hribovja, panonskih ravnic ter sredozemskega gričevja v obdelovalne površine, pod katerimi se skriva izjemen podzemni svet.

Paviljon je zgrajen pretežno iz naravnih materialov, predvsem iz lesa in stekla. Več kot 60% Slovenije je pokrito z gozdom, konstrukcijsko zahteven objekt pa je ogledalo konkurenčnosti slovenskega znanja na področju gradnje z lesom. Slovenski paviljon dnevno obišče približno 4.000 obiskovalcev, v celotnem obdobju trajanja bo po napovedih organizatorja svetovno razstavo obiskalo 20 milijonov ljudi. Slovenija se predstavlja s stalno razstavo v paviljonu preko petih vsebin: soline, čebele, termalne in mineralne vode, pohodništvo in kolesarjenje ter projekt merjenja črnega ogljika. Dogajanje v paviljonu je popestreno z bogatim šestmesečnim programom desetih slovenskih regij.